Evropska komisija je pretekli teden objavila seznam 12 velikih okoljskih in podnebnih projektov iz 10 držav članic, v katere bo preko programa LIFE investirala 116,1 milijon evrov. Med njimi sta tudi prva integrirana projekta za Slovenijo, LIFE-IP NATURA.SI in LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ju je s partnerji pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.

Skupni proračun 12 odobrenih projektov je 215,5 milijonov evrov, od katerega bo 116,1 milijon evrov prispevala Evropska komisija preko programa LIFE. Nova sredstva iz programa LIFE bodo v kombinaciji z drugimi viri omogočila mobilizacijo več kot 3,2 milijarde evrov dodatne podpore za t.i. integrirane LIFE projekte, saj lahko države članice uporabijo tudi druge javne ali zasebne finančne vire, vključno s kmetijskimi, regionalnimi in strukturnimi skladi ter nacionalnimi skladi. S sofinanciranjem bo Komisija podprla izvajanje okoljskih in podnebnih ukrepov v Avstriji, Bolgariji, Estoniji, Grčiji, Italiji, Sloveniji, na Češkem, Finskem, Madžarskem in Portugalskem ter tako podprla prehod Evrope na nizkoogljično krožno gospodarstvo, pripomogla k ohranitvi narave v Evropi in izboljšala kakovost življenja Evropejcev. Za Slovenijo sta to prva integrirana projekta.

LIFE-IP NATURA.SI

LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE17 IPE/SI/000011)

Slovenija je ena izmed evropskih držav z največjo biotsko raznovrstnostjo. Kar 38 % državnega ozemlja je vključenega v omrežje Natura 2000, evropskega omrežja posebnih varstvenih območij. Omrežje je nastalo na podlagi Direktive o pticah in Direktive o habitatih, ki določata tudi, da so države članice dolžne določiti ukrepe za ohranjanje. Te ukrepe določijo v načrtih upravljanja, ki jih sprejmejo posebej za območja Natura 2000, ali pa ukrepe zajamejo v drugih razvojnih načrtih. Praksa glede tega je v državah članicah različna.

Ker ima Slovenija dobro razvit sistem razvojnega načrtovanja, še posebej za naravne vire, kot so gozdovi, vode, ribištvo in lovstvo, je naša država že v preteklih letih (2007-2013, 2015-2020) sprejela načrt upravljanja za območja Natura 2000, ki se je močno oprl na obstoječe sisteme. Veljaven Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020 je Vlada Republike Slovenije sprejela aprila 2015.

Na terenu pa upravljanje omrežja Natura 2000 v Sloveniji ne poteka na vseh področjih enako učinkovito, oz. so na posameznih področjih vrzeli, ki jih v obstoječih okvirjih, finančnih in kadrovskih, ni mogoče preseči. Zaradi tega se je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) odločilo za prijavo integriranega projekta za naravo, s katerim bi te vrzeli zapolnili.

Skupaj s 14 partnerji v projektu LIFE-IP NATURA.SI želi:

  • okrepiti izvajanje nacionalnega programa upravljanja območij Natura 2000,
  • izboljšati stanje ohranjenosti izbranih Natura 2000 vrst in habitatnih tipov,
  • povezati ključne deležnike in obstoječe naravovarstvene pristope ter tako zgraditi učinkovita partnerstva za izvajanje ukrepov,
  • povezati rezultate, znanja in dobre prakse, pridobljene v različnih projektih (integrirani LIFE projekt, tradicionalni LIFE projekti, komplementarni (npr. kohezijski, Interreg) projekti),
  • omogočiti večjo uporabo teh rezultatov na nacionalni, sistemski ravni in tako
  • vzpostaviti dolgoročno, v rezultate usmerjeno in vključujoče upravljanje območij Natura 2000 v Sloveniji.

V 8-letnem projektu (predviden zaključek 31.12.2026) sodeluje 15 partnerjev. MOP kot vodilni partner koordinira projekt. V projekt je vključenih večina javnih ustanov, ki jih upravljanje z omrežjem Natura 2000 zadeva (poleg MOP še Ministrstvo za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano (MKGP), Zavod RS za varstvo narave, Direkcija RS za vode (DRSV), Zavod za ribištvo Slovenije, Zavod za gozdove ter Kmetijsko gozdarska zbornica s tremi regionalnimi zavodi – KGZ Ptuj, KGZ Nova Gorica in KGZ Ljubljana). Svoje znanje in izkušnje bodo v projekt prispevale tudi tri raziskovalne ustanove: Gozdarski inštitut Slovenije, Nacionalni inštitut za Biologijo in Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo ter dva zasebna zavoda: Štirna- zavod za trajnostne rešitve ter Center za kartografijo favne in flore.

LIFE-IP NATURA.SI je prvi velik projekt za naravo, ki bo obenem povezoval in spodbujal izvajanje ukrepov za naravo, financiranih iz drugih EU in nacionalnih virov. Skupna vrednost projekta je 17.007.204 €. 10,2 milijona € (oz. 60 %) prispeva Evropska komisija iz centraliziranega programa LIFE, 5 milijonov prispeva proračun RS preko aktivnosti MOP, MKGP in DRSV, ostalih 1,8 milijonov pa prispevajo drugi partnerji.

Spletna stran projekta LIFE-IP NATURA.SI
Opis projekta LIFE-IP NATURA.SI na spletni strani programa LIFE

LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE IP Poskrbimo za podnebje)

Spodbujanje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020 s pogledom na 2030 – promocija trajnostne mobilnosti, učinkovite rabe energije, obnovljivih virov energije in v blaženje podnebnih sprememb usmerjeno rano tal z namenom prehoda v nizkoogljično družbo (LIFE17 IPC/SI/000007)

Vlada Republike Slovenija je decembra 2014 sprejela Operativni program za zmanjševanje toplogrednih plinov (OP TGP), ki določa ukrepe, s katerimi bo Slovenija dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030 za sektorje, ki niso vključeni v shemo trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (to so promet, kmetijstvo, raba energije v storitvenem sektorju in gospodinjstvih, emisije zaradi odlaganja odpadkov).

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v sodelovanju s 14 partnerji, bo tako obravnaval vrzeli in ozka grla pri izvajanju tega načrta in nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost 2014–2020. Namen projekta je s pomočjo ozaveščanja, izobraževanja in usposabljanja ključnih deležnikov spodbuditi izvajanje ukrepov, določenih v OP TGP, na podlagi izvedbe katerih bo Republika Slovenija dosegla pravno zavezujoče cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030, določene v evropski zakonodaji. S povečanjem sredstev in pristojnosti bosta omogočena dobra priprava ukrepov in boljše usklajevanje njihovih izvajanj. To bo vključevalo poudarek na izboljšanju zmogljivosti in vključenosti zainteresiranih strani ter posodobitvi organizacijskih postopkov za pripravo novih pravnih in finančnih instrumentov. Merljivi pričakovani rezultati tako obsegajo izboljšano trajnostno mobilnosti, energetsko učinkovitost stavb in skladiščenje ogljika (zajemanje in dolgoročno shranjevanje atmosferskega ogljikovega dioksida). Vzpostavljena bosta tudi nacionalni toplotni zemljevid ter strategijo ogrevanja in hlajenja do leta 2050.

Projekt bo koordiniral MOP, vodilni partner projekta, ostali partnerji pa so: Ministrstvo za infrastrukturo; Inštitut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost; Gradbeni Inštitut ZRMK d.o.o.; Gozdarski inštitut Slovenije; Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad; Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj; Focus,društvo za sonaraven razvoj; ZRC SAZU; Univerza Maribor, Fakulteta gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo; ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.; Urbanistični inštitut RS; ZAG – Zavod za gradbeništvo Slovenije; Digitalna agencija, agencija za spletno oglaševanje; in IPOP – Inštitut za politiko prostora.

Skupna vrednost projekta je 27.272.129 €, od katerih 7 milijonov € (oz. 25,73 %) prispeva Evropska komisija iz centraliziranega programa LIFE. Prispevek Ministrstva za okolje in prostor znaša 18,4 milijonov €, prispevek ostalih 14 partnerjev pa 1,9 milijonov €.

Opis projekta LIFE IP CARE4CLIMATE na spletni strani programa LIFE

Integrirani projekti

Vsako leto Evropska komisija objavi razpis za sofinanciranje projektov z nepovratnimi sredstvi programa LIFE. LIFE je centraliziran evropski finančni mehanizem, ki podpira izvajanje ukrepov s področja varstvo okolja, ohranjanja narave ter prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb. Eden od tipov projektov, ki jih sofinancira program LIFE, so t.i. integrirani projekti. Namen teh projektov je izboljšati kakovost življenja prebivalcev preko podpore državam članicam pri usklajevanju evropske zakonodaje na petih področjih: narava, voda, zrak, odpadki in podnebje (blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam). Podpirajo izvajanje okoljskih ali podnebnih strategij ali načrtov, potrebnih za koordinirano implementacijo okoljske in podnebne zakonodaje EU na velikem ozemeljskem območju (zlasti na regionalni, medregionalni, nacionalni ali nadnacionalni ravni). Pri integriranih projektih je potrebno zagotoviti udeležbo zainteresiranih strani in pridobiti vsaj en ustrezni dodatni vira financiranja (iz EU, nacionalnega ali zasebnega vira).