Pogosta vprašanja

Tukaj lahko najdete odgovore na najpogostejša vprašanja. Vprašanja in odgovori so razvrščeni po prednostnih področjih/tematskih sklopih. Če odgovora na svoje vprašanje ne najdete, nam pišite na e-naslov life.mop@gov.si ali pa nam postavite vprašanje preko spodnjega obrazca.

Splošno

Tukaj lahko najdete splošna vprašanja, ki niso vezana na prednostna področja.

Smo javna inštitucija. Ali je redni izpis iz sodnega registra AJPES (“Regular extract from the Business/Companies Register”) ustrezen dokument, kot potrdilo o registraciji. Ali so ti dokumenti lahko v slovenščini?

Dokazati je potrebno, na kakšen način ste ustanovljeni, torej da ste res javna inštitucija. Za dokazilo predložite podpisan in s tem tudi veljaven akt o ustanovitvi. Priložite dokument, s katerim vam je bila dodeljena davčna številka, ki pa mora biti na vseh dokumentih enaka. Dokumenti so lahko v slovenščini.

Ali lahko oddamo recimo projekt v sredo, ga v četrtek dopoldan še popravimo in oddamo še enkrat. Ali se potem povozi verzija iz srede?

Vlogo lahko oddate večkrat, obvelja zadnja oddana.

Glede pisem podpore, ali je najboljše, da jih pripnemo pri aktivnostih? Npr. če imamo pismo podpore X zbornice, ki bo sodelovala pri razširjanju naših rezultatov ali pripnemo potem pismo podpore kar pri omenjeni aktivnosti ali se pripnejo vsa pisma podpore kje skupaj?

eProposal ima možnost prilog (Attachments) – če klikate na gumb naprej, je ta obrazec med finančnimi poročili, in sicer med FC – Financial Contributions in R1 – Budget obrazcema. Še najlažje ga najdete, če v glavnem meniju izberete Proposal, nato pa Attachments. Tu lahko dodajate vse priloge, ki niso vezane le na eno akcijo, kar večinoma so pisma podpore, saj gre za podporo celotnemu projektu. Pri Attachment type nato izberete Declaration of support (Other than A8). A8 je namreč obrazec za pisma podpore, ki je vključen le v prijavo projektov za prednostno področje Narave in biotske raznovrstnosti.

Ali zadostuje, če je pri oddaji projekta za nacionalno sofinanciranje podpisana samo deklaracija/izjava upravičenca koordinatorja (A3), izjave partnerjev (A4) pa ne?

Ob oddaji projekta na Evropsko komisijo morajo biti pravilno izpolnjeni VSI obrazci, pri oddaji vloge za nacionalno sofinaciranje pa mora biti podpisana samo izjava upravičenca koordinatorja – A3, ostale izjave so lahko nepodpisane.

Ali imate kakšna priporočila za optimalen konzorcij?

Konzorcij projekta naj bo sestavljen v skladu z zadanimi cilji in aktivnostmi.

Ali lahko občina nastopa kot samostojni prijavitelj?

Občina lahko nastopa kot samostojni prijavitelj. Priporočljivo je, da ima prijavitelj izkušnje z aktivnostmi, kakršne namerava izvajati v projektu. Zato imajo običajno prijavitelji partnerje v projektu, ki pomagajo pri izvajanju aktivnosti, s katerimi prijavitelj nima izkušenj, ter prispevajo finančno k manjkajočemu deležu ( Evropska komisija običajno prispeva max. 60 % upravičene vrednosti projekta). Evropska komisija namreč pri oceni izvedljivosti projekta upošteva tudi vaše izkušnje, ki jih navedete pri opisu prijavitelja (vaše organizacije) v obrazcu A2.

Kakšno je prednostno dojemanje izvajanja mednarodnega projekta: a) na lokacijah v obeh/več državah se vzporedno izvajajo aktivnosti na (npr. jezerih, za podporo zaščitenih vrst ipd.) iz razloga ker imamo podobne rešitve, vendar različne težave in je tak pristop koristen za vse vpletene in širše; b) da imamo lokacije pri nas in nam pri reševanju in komuniciranju/izvedbi pomagajo tuji partnerji. Ali sta obe variant možni pri projektu v mednarodni izvedbi?

Priporočamo, da se oprete na Uredbo LIFE, ki navaja, da daje LIFE prednost tistim transnacionalnim projektom, pri katerih je transnacionalno sodelovanje nujno za varovanje okolja in narave. To pomeni, da morate dokazati, zakaj je nujno, da v projekt vključite tujega partnerja, kako bo doprinesel k projektu in k reševanju varstvenega problema. Na podlagi za merila za izbor št. 7 se dodelijo dodatne točke le, če obstajajo zadostni dokazi o dodani vrednosti transnacionalnega pristopa. Če boste predložili takšne dokaze, bo projekt v procesu izbora projekta točkovan višje in bo imel boljše možnosti izbora za sofinanciranje.
Glejte Smernice za prijavitelje 2017, poglavje 1.6.10 “Pod katerimi pogoji daje LIFE prednost transnacionalnim projektom?”

Kdo lahko sodeluje v LIFE projektih?

V LIFE projektih lahko kot prijavitelj oz. partner sodelujejo javne ustanove ter zasebne profitne in neprofitne organizacije, registrirane v EU. Izjemoma lahko kot partner v projektu sodelujejo tudi organizacije, ki niso registrirane v EU (v primeru, da je njihovo sodelovanje nujno za izvedbo projekta, kar mora biti dobro utemeljeno).

Fizične osebe (vključno s samostojnimi podjetniki) ne morejo biti prijavitelj oz. partner v projektu. V projektu pa lahko sodelujejo kot zunanji izvajalci.

Kdo so lahko partnerji?

V LIFE projektih lahko kot partner sodelujejo javne ustanove ter zasebne profitne in neprofitne organizacije, registrirane v EU. Izjemoma lahko kot partner v projektu sodelujejo tudi organizacije, ki niso registrirane v EU (v primeru, da je njihovo sodelovanje nujno za izvedbo projekta, kar mora biti dobro utemeljeno).

Fizične osebe (vključno s samostojnimi podjetniki) ne morejo biti prijavitelj oz. partner v projektu. V projektu lahko sodelujejo kot zunanji izvajalci.

Kakšna je razlika med partnerji in deležniki (»stakeholderji«)?

Projektni partnerji vsebinsko in finančno prispevajo k projektu in so odgovorni za izvedbo ene ali več aktivnosti, prav tako imajo od projekta finančne koristi. »Stakeholders« oziroma deležniki so posamezniki, skupine ali organizacije, ki lahko vplivajo na načrtovane aktivnosti in/ali rezultate projekta oziroma le-ti vplivajo nanje, hkrati pa od projekta nimajo finančnih koristi (v projekt niso vključeni kot prijavitelj ali partner projekta). Deležniki morajo biti aktivno vključeni v projekt (npr. preko posvetovanj, sodelovanja pri izvedbi posameznih aktivnosti, uporabe rezultatov projekta ipd.).

Priporočljivo je, da je na projektu zaposlen projekt manager za polni delovni čas. To pomeni, da mora obvezno delati 8 ur na dan samo za vodenje projekta (project management)?

Ni obvezno, je pa priporočljivo. Lahko je del ur namenjenih vodenju projekta, del pa drugim aktivnostim projekta. Iz primera slovenskega LIFE projekta je razvidno, da komisija sprejme tudi, to možnost (npr. 75 % za vodenje projekta, 25 % za druge projektne aktivnosti), vendar morate to obrazložiti in utemeljiti v projektni prijavi. Opozarjamo pa, da je ob pripravi projektne prijave vodenje projekta največkrat podcenjeno. Pri izvajanju se izkaže, da je res potrebno delo enega polno zaposlenega za opravljane te aktivnosti.

Kako se gleda na promoviranje Zelene pike v LIFE projektih, glede na to, da to ni javni znak? Ali Evropska Komisija spodbuja njeno širjenje ali gleda nanjo kot na konkurenco EMAS-u in ISO 14001?

Evropska komisija nima posebnih priporočil glede uporabe Zelene pike. Prijavitelji jo lahko vključijo v projektno prijavo, vendar mora vsebinsko ustrezati tematiki in prednostni temi.

Ali lahko imamo DEMONSTRACIJSKI projekt, v katerem je del tehnologije inovativen in smo strošek gradnje dali v kategorijo PROTOTIP?

Glede na Smernice za prijavitelje, je je prototip upravičen strošek v demonstracijskem projektu.

Ali pri LIFE mehanizmu obstaja tako imenovani Rule of origin, kjer mora pridobljena oprema izhajati iz EU, kot je to npr. pri programu IPA. Ali potrebujemo za nabavo opreme izven EU, kakšna posebna dovoljenja oz. soglasja?

Na programu LIFE ni uveljavljenega mehanizma Rule of Origin. Oprema, ki jo uveljavljate na projektu, je lahko narejena tudi izven EU. V navodilih sicer ni navedeno, vam pa svetujemo, da je vseeno certificirana za uporabo v EU.

V katerih primerih, ni potrebno pisati časovnic za delo na projektih programa LIFE Nature and Biodiversity? V Prilogi X Vzorčnega sporazuma o nepovratnih sredstvih LIFE (Model LIFE Grant Agreement - Financial and Administrative Guidelines) je namreč navedeno, da v nekaterih primerih ni potrebno izpolnjevati časovnic.

Če je oseba za polni delovni čas (full time) zaposlen na projektu in za tem stoji tudi pogodba o zaposlitvi ali sklep, v kateri(-em) je navedeno tako, pisanje časovnic ni potrebno. V kolikor je zaposlena oseba deloma na LIFE projektu, le-ta mora voditi časovnico. Kljub temu vam priporočamo pisanje časovnic, ker boste le na ta način lahko spremljali za nazaj delo ob morebitnem dodatnem pojasnjevanju vašemu kontrolorju.

Kaj se v okviru projekta lahko trži?

Med potekom projekta se lahko posamezni rezultati projekta tržijo, vendar je potrebno upoštevati pravilo o neprofitnosti projekta (priloga I. Pogodbe o sofinanciranju, točka II.25.3., ki je del razpisne dokumentacije), ki določa, da financiranje projekta ne sme prinesti dobička za upravičence; dovoljene so nekatere izjeme. Dobiček, ki ga projekt ustvari v času trajanja projekta, se odšteje od zadnjega plačila EK. Dobiček, ki ga rezultati projekta prinesejo po koncu projekta, se ne odšteva od prejetih sredstev EK. Pravilo neprofitnosti projekta pomeni, da prejeta sredstva (sredstva EK, prijaviteljev, partnerjev, sofinancerjev in direktni prihodki projekta) ne morejo biti višja od izkazanih skupnih upravičenih stroškov projekta. Preprosto, s projektom LIFE ne morete služiti denarja.

Kako lahko preverite, ali je vaša projektna ideja primerna za sofinanciranje iz programa LIFE?

Če imate projektno idejo, za katero niste prepričani, ali je upravičena do financiranja iz programa LIFE, preverite vašo idejo z nami. Pošljite kratek koncept projekta na life.mop@gov.si. Koncept  naj vsebuje definicijo problemov oz. groženj, namene in cilje projekta, kratko navedbo akcij in pričakovanih rezultatov. Z vami bomo organizirali bilateralni sestanek z ustreznimi strokovnimi sodelavci, na katerem se bomo pogovorili o vaši ideji.

Narava in biodiverziteta

Tukaj lahko najdete vprašanja in odgovore, vezana na prednostno področje Narava in biodiverziteta.

Prosim za pomoč pri identifikaciji in naslavljanju ekosistemskih storitev (podpore pri "eu added value").

Za pomoč pri identifikaciji in naslavljanju ekosistemskih storitev je najbolje, da se v samem projektu skicujete na MAES – Mapping and Assessment of Ecosystems and their Services – 3rd Report – Final, March 2016 – Mapping and assessing the condition of Europe’s ecosystems: Progress and challenges, ki ga najdete tukaj: http://biodiversity.europa.eu/maes. Če se vmes sklicujete še na kak cilj EU (iz 7OP ali drugih politik EU – sociale itd. – npr. povečanje zaposlenosti, izboljšanje možnosti za turizem – boljše stanje narave/okolje večja vrednost …) je še toliko bolje in dobite dodatne točke še pri Aw.c. 5
Zaželeno je, da imate v prijavnici (D obrazec – Monitoring of the impact of the project actions) ločene aktivnosti za posamezen tip monitoringa, protokole monitoringa (časovno, kdo in kako, finančno ovrednoteno), z jasno navedenimi kazalniki (indicators) in navedenimi viri (sourcess of verification) – se sklicujete na posamezne akcije v projektu (A in C), npr.:
– d.1 spremljanje vpliva (monitoring of the impact of the project action success);
– d.2 ovrednotenje socioekonomskih vplivov akcij na lokalno ekonomijo oz. prebivalstvo (assessment of the socio-economic impact of the project actions on local economy and population);
– d.3 assessment on the ecosistem function restoration.

Na območju X ima lastnik v posesti večje zemljišče, ki je uvrščeno v EPO – Ekološko pomembna območja in območje NATURA 2000. Ideja lastnika je, da pobočje, ki je sedaj poraslo z nizkim grmičevjem in neizkoriščeno, uredi v vinograd, kjer bi gojil visoko kakovostne sorte za pridelavo vrhunskega vina. Na vrhu pobočja pa na zemljišču, kjer je v skladu z namensko rabo to dovoljeno, načrtuje postavitev gospodarskega poslopje z vinsko kletjo in vinotočem. Ali lahko lastnik kandidira na razpisu LIFE 2016?

Prednostno področje narava in biotska raznovrstnost si prizadeva za uresničitev ciljev EU strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ter podporo izvajanja direktive o pticah in direktive o habitatih. Področje podpira vsebine namenjene:
– izboljšanju stanja habitatnih tipov in vrst pomembnih za Skupnost na območjih Natura 2000 ali izven, če njihovo stanje ni »ugodno/varno in se ne slabša« ali je »neznano«,
– ohranjanju ekosistemov in obnovitvi degradiranih ekosistemov,
– povečanju prispevka kmetijstva in gozdarstva k ohranjanju in izboljšanju biotske raznovrstnosti,
– zagotovitvi trajnostne rabe ribolovnih virov,
– boju proti invazivnim tujerodnim vrstam.
Iz vašega sporočila ni razvidno, da gre za aktivnosti v skladu s cilji programa LIFE, ki bi prispevale k ohranjanju/izboljšanju/zvišanju biotske raznovrstnosti oz. stanju vrst ter habitatnih tipov, temveč gre bolj za aktivnosti za razvoj podeželja ali regionalni razvoj, ki ga pokrivajo drugi evropski skladi.
Aktivnosti, kot so opisane, niso upravičene za sofinanciranje iz programa LIFE, razen če bi bile namenjene doseganju zgoraj opisanih ciljev.

Okolje in učinkovita raba virov

Tukaj lahko najdete vprašanja in odgovore, vezana na prednostno področje Okolje in učinkovita raba virov.

Ali lahko podjetje/prijavitelj zaščiti konkreten proces predelave pod temo "IP rights", medtem ko poda osnovne informacije kot rezultate?

Upravičenec lahko zaščiti inovacijo znotraj LIFE programa, vendar mora v prijavni obrazec navesti dovolj informacij in podatkov, da bodo ocenjevalci projektov lahko podali oceno o inovativnosti rešitve.
Stroški patenta spadajo med upravičene stroške, vendar bodite pozorni, da so ti stroški sorazmerni z ostalimi stroški znotraj projekta (stroški patentiranja so namreč lahko zelo visoki).
Več informacij v Sporazumu o nepovratnih sredstvih (Grant Agreement v poglavju II.6 Confidentiality in v poglavju II.9 Pre-existing rights and ownership and use of the results (including intellectual and industrial property rights)).

Kako se lahko uporablja prototip?

Prototip je infrastruktura in/ali oprema, ki je ustvarjena za izvedbo projekta in na trgu še ni na voljo kot serijski izdelek. Prototipa v času trajanja projekta ni dovoljeno tržiti za komercialne namene. Prototip mora igrati ključno vlogo v predstavitvenih dejavnostih projekta. Stroški nakupa sestavnih delov prototipa so v tem primeru 100% upravičeni.

Če se prototip ali kateri koli od njegovih sestavnih delov v času projekta uporablja v komercialne namene (npr. se prodaja, oddaja ali se uporablja za proizvodnjo blaga ali storitev), je to potrebno navesti in upoštevati pri finančnem poročanju. V skladu s pravilom o neprofitnosti projekta (priloga I. Pogodbe o sofinanciranju, točka II.25.3., ki je del razpisne dokumentacije), financiranje projekta ne sme prinesti dobička za upravičence, razen v nekaterih izjemah. Stroški izdelave prototipa se amortizirajo v skladu s pravili, ki se uporabljajo za nakup nove ali rabljene opreme in infrastrukture. Dobiček, ki ga projekt ustvari v času trajanja projekta, se odšteje od zadnjega plačila EK po zaključku projekta. Dobiček, ki ga rezultati projekta prinesejo po koncu projekta, se ne odšteva od prejetih sredstev EK.

Okoljsko upravljanje in informacije in Podnebno upravljanje in informacije

Tukaj lahko najdete vprašanja in odgovore, vezana na prednostni področji Okoljsko upravljanje in informacije in Podnebno upravljanje in informacije.

Podnebni ukrepi

Tukaj lahko najdete vprašanja in odgovore, vezana na podprogram Podnebnih ukrepov.

Finance

Tukaj lahko najdete vprašanja in odgovore, vezana na področje financ.

Na kakšen način je potrebno dokazati lastno udeležbo v višini 40%?

Lastni delež (vložek oz. lastna udeležba) pomeni, da del upravičenih stroškov projekta posamezen upravičenec zagotovi sam. Lastni delež se dokazuje z ustrezno dokumentacijo o nastanku in višini stroška (računi, plačilne liste, potni nalogi, avtorske pogodbe) ter dokazilom o plačilu stroškov (bančni izpiski). Kot lastni delež štejejo npr. tudi plačani stroški osebja,  ki delajo na projektu. Pri tem je potrebno upoštevati, da stroški osebja ne smejo biti dvojno financirani (svojega vložka v projekt ne morete izkazovati z opravljenim delom osebja, ki je financirano iz drugega projekta, za katerega ste pridobili javna sredstva). Zagotavljanje lastnega deleža »v naravi« (»in-kind«) ni dovoljeno. (Primer: upravičenec bi želel kot svoj vložek v projekt prikazati večjo količino gradbenega lesa iz svojega gozda. Zgolj ocenjena vrednost lesa ne more biti vložek partnerja v projekt. Partner pa lahko les proda in kupi nov les. S tem zagotovi, da je strošek lesa dokazljiv z računom in bančnim izpiskom. Pri takšnem nakupu je potrebno upoštevati pravila javnega naročanja.)

Kdo je lahko sofinancer?

Sofinancer projekta je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ki izkaže interes.

Slovenija je že porabila svoja okvirna sredstva za obdobje 2014-2017. Ali to pomeni, da imamo načeloma manj (nič) možnosti pri pridobivanju projektov? Ali to pomeni, da je boljše, da je vodilni partner (upravičenec koordinator) iz ene od ostalih 22 držav, ki še niso počrpale kvot? Ali vpliva to tudi na partnerje? Torej, če imamo partnerja iz Avstrije in Slovenije, koordinatorji smo mi iz Slovenije, potem imamo bistveno manj možnosti, da bo projekt odobren?

V okviru programa LIFE se projekti financirajo iz dveh delov, iz tako imenovanih »nacionalnih alokacij« in »skupnega dela«. Nacionalne alokacije so sredstva, ki so »rezervirana« za financiranje projektov v posamezni državi, vendar se v primeru, da niso porabljena, prenesejo v »skupni del«. Njihov namen je spodbujanje enakomerne porazdelitve evropskih sredstev med države članice. Sredstva v skupnem delu so namenjena financiranju projektov, ki so dosegli zadostno število točk za dodelitev sredstev, vendar zanj ni na voljo sredstev v okviru nacionalnih alokacij. Pri tem ni pomembno, iz katere države prihajajo.
Slovenija je z odobrenimi projekti iz razpisa LIFE 2016 že porabila nacionalno alokacijo za obdobje 2014-2017, kar pa ne pomeni, da bodo letošnje leto slovenski prijavitelji LIFE projektov avtomatično zavrnjeni. Slovenija je z razpisom LIFE 2016 celo presegla proračun nacionalne alokacije, vendar bodo nekateri projekti kljub temu sofinancirani. Še vedno je namreč prvo merilo za uspešno prijavo projekta kakovost, ki so jo slovenski projekti že izkazali v preteklosti.

Če povzamemo čisto plastično: projekt X je šel skozi 1. fazo ocenjevanja na podlagi kakovosti projektnega predloga. ,. Istočasno so se za sredstva potegovali projekti iz Španije in Italije, ki so bili podobno ocenjeni ocenah boljši, ampak ker sta ti dve državi že počrpali svoje alokacije, je imel slovenski projekt prednost in prejel LIFE sredstva. Alokacije odločajo predvsem v 2. fazi ocenjevanja pri slabše ocenjenih projektih, ki so uvrščeni na konec seznama projektov, upravičenih za pridobitev sofinanciranja iz programa LIFE.
Do sedaj so alokacije porabile Slovenija, Avstrija, Danska, Španija, Italija in Nizozemska. Vse ostale države članice (22) imajo še na voljo alokacije, od sosednjih držav sta to Hrvaška in Madžarska.
Projektu, kjer je vsaj eden od partnerjev iz države, ki še ni porabila nacionalne alokacije, se bodo sredstva dodelila v okviru nacionalne alokacije te države. V tem primeru ima projekt večje možnosti (že pri manj točkah).

Kako zagotoviti lastni delež?

Lastni delež (vložek) zagotovite iz lastnih sredstev vaše organizacije. Kot lastni delež štejejo npr. tudi plačani stroški osebja, ki delajo na projektu. Pri tem je potrebno upoštevati, da stroški osebja ne smejo biti dvojno financirani (svojega vložka v projekt ne morete izkazovati z opravljenim delom osebja, ki je financirano iz drugega projekta, za katerega ste pridobili javna sredstva).)

Na vas se obračam za pomoč pri izpolnitvi obrazca LIFE simplified financial statement. V navodilih za izpolnitev je navedeno, da pišemo polne zneske, torej brez decimalk. Vendar pa je treba navesti končni znesek, ki smo ga zaprosili in ta znesek imamo mi izračunan na decimalko. Zanima me ali zaokrožimo navzgor ali navzdol?

Kot ste sami ugotovili, je pri izpolnjevanju finančnih podatkov potrebno izpuščati decimalke. Pri zaokroževanju pa uporabite metodo od vključno 0,5 zaokrožujte navzgor, ostalo pa navzdol.

Je prijava na razpis ministrstva za okolje in prostor za sofinanciranje projektnih predlogov oddanih na razpis LIFE pogoj za prijavo na razpis Evropske komisije?

Prijava na razpis ministrstva za okolje in prostor (MOP) ni pogoj, to je le prijava za sofinanciranje vašega projekta. Torej, če želite, da MOP sofinancira vaš projekt ter vam tako finančno pomaga pri izvedbi (zmanjša vaš prispevek), se prijavite na razpis, ni pa nujno. Če sofinanciranja ne potrebujete, oddate projektno prijavo le Evropski komisiji preko spletnega prijavnega obrazca (eProposal).

Ali se lahko po oddaji prijave na razpis za sofinanciranje s strani Ministrstva za okolje in prostor še spremeni finančna struktura znotraj akcij (končne vrednosti ostanejo iste)? Npr. zmanjšanje stroška za osebje in povečanje stroška za material znotraj iste akcije.

Da, lahko. Paziti je treba le, da se ne spreminja vrednost projekta in s tem delež sofinanciranja s strani Ministrstva za okolje in prostor.

Ali zadostuje, če je pri oddaji projekta za nacionalno sofinanciranje podpisana samo deklaracija/izjava upravičenca koordinatorja (A3), izjave partnerjev (A4) pa ne?

Ob oddaji projekta na Evropsko komisijo morajo biti pravilno izpolnjeni VSI obrazci, pri oddaji vloge za nacionalno sofinaciranje pa mora biti podpisana samo izjava upravičenca koordinatorja – A3, ostale izjave so lahko nepodpisane.

Prosimo za razlago "pravila 2%".

V primeru, da so med upravičenci pravne oseba javnega prava, mora vsota njihovih finančnih prispevkov v proračun projekta (vložek v projekt oz. lastni delež) za najmanj 2% presegati vsoto stroškov osebja, ki niso “dodatno osebje” na projektu.

Dodatno osebje je osebje, ki je stalno ali začasno zaposleno pri pravni osebi javnega prava in ima pogodbo o zaposlitvi (nova pogodba ali podaljšanje pogodbe o zaposlitvi):
– sklenjeno na ali po datumu začetka projekta oz. na ali po datumu podpisa sporazuma o dodelitvi sredstev in
– pogodba o zaposlitvi mora posebej omenjati delo na LIFE projektu.

V primeru, da gre v novi pogodbi zgolj za prerazporeditev osebja (če ima uslužbenec pogodbo za nedoločen čas že pred začetkom projekta), se ta zaposleni ne šteje med dodatno osebje.

Zaposleni so na projekt dodeljeni od 1.9.2016 dalje. Prosim za pojasnilo, katere mesece upoštevamo pri izračunu letne urne postavke. Upoštevamo mesece september 2015 - september 2016, ali lahko vzamemo januar 2016 - december 2016, glede na to, da bomo septembrske plače poročali julija 2017? Kako pa v letu 2017? Se za izračun urne postavke v letu 2017 celo leto upošteva plača januar 2016 - december 2016, ali se vsak mesec spreminja, npr. v januarju: januar 2016 – januar 2017, v februarju: februar 2016 - februar 2017, ipd.

Predlagamo vam, da za vsak mesec posebej izračunate urno postavko in na podlagi dejanskega števila ur, ki ste ga opravili na projektu/mesec dobite porabo sredstev za tisti mesec/zaposlenega.
Na LIFE projektih ne morete opravičevati stroškov dela glede na pavšal, ki je bil izračunan za pripravo projektnega proračuna, temveč zgolj po dejanski porabi, zato pa je predlagano število ur (1720 ur) zgolj kot pripomoček izračuna dnevne postavke.

Pri izračunu dnevne/urne postavke v predlogu projekta se pri poročanju, kot upravičen strošek, upošteva dejanska dnevna/urna postavka.« Na primer, da je izračunana dnevna postavka 150 EUR, kar znese mesečno (x18 dni) 2.700 bruto bruto mesečne plače. Ali je potrebno v poročilu predstaviti dokazila za ravno tako vrednost? Ali se lahko izračunana in dejanska dnevna postavka razlikujeta?

Pri preračunavanju dnevnih postavk vam svetujemo, da čim bolj natančno preračunate efektivne delovne dni. To pomeni, da od 365 dni odštejete število dni za dopust, ki ga bodo v času projekta izkoristili zaposleni na projektu (razmislite, kakšen kader boste zaposlili in koliko dni dopusta jim pripada), vse državne praznike in čas bolezni (samo zadnjega določite pavšalno, ker ga ne morete natančno predvideti vnaprej). V tem primeru boste lahko natančneje določili dnevno/urno postavko, ki pa za neko delovno mesto ne sme biti višja, kot je predhodno določeno v vašem podjetju. Se pravi mora biti plača določenega delovnega mesta na projektu več ali manj enaka, kot je bila pred projektom.
Tolerirana razlika med izračunano in dejansko dnevno/urno postavko je lahko do nekje 10 %, kar je več, je potrebno utemeljiti.
Če plastično prikažemo na primeru: upravičeni ste do 60 % načrtovane mesečne plače (2.700 EUR), torej če višina izplačane bruto bruto mesečne plače preseže načrtovano, morate to razliko pokriti sami. Če pa je višina izplačane mesečne plače nižja, ste upravičeni do 60 % vrednosti nižje plače in ne načrtovane. Zato je pomembno, da že na začetku čim bolj natančno ocenite dnevne postavke, ker je potrebno poročati realne vrednosti.

Zanima nas, kolikšne okvirne postavke za osebje (oseba / dan) na LIFE projektu se okvirno tolerirajo v Sloveniji? Kolikšna odstopanja se še dopustna, npr. do 20 %, 30 % ali več glede na obstoječo plačo pred projektom?

Pri oceni predvidenih stroškov dela morate upoštevate dejanske stroške dela, saj boste le-te morali v času izvajanja projekta tudi dokazati. Tudi, če želite umetno zvišati plačo, boste morali predložiti dokazilo o dejansko izplačanih plačah/bančni izpisek o nakazilih plač, in od tega zahtevati povračilo 60% stroškov osebja. Za več informacij si v Smernicah za prijavitelje 2017 preberite poglavje 3.4 Finančni prijavni obrazci, Obrazec F1 – Neposredni stroški osebja.

Javna institucija bo na LIFE projekt s pogodbo za določen čas zaposlila (za čas trajanja projekta) enega od svojih obstoječih delavcev, katerega trenutna pogodba poteče tik pred začetkom projekta. Javna institucija ima tradicijo, da zaposlenim po določenem času dela za institucijo, ponudi pogodbo za nedoločen čas. Za obstoječega zaposlenega bo ta trenutek nastopil med potekom LIFE projekta. Vprašanje 1: Ali mora imeti oseba začasno pogodbo za ves čas trajanja projekta? (V takem primeru bi oseba dobila pogodbo za čas trajanja projekta in po koncu projekta pogodbo za nedoločen čas. Je to sprejemljivo?) Vprašanje 2: Če zaposleni v času projekta dobi pogodbo za nedoločen čas, ali to pomeni, da je treba od tega trenutka naprej upoštevati pravilo 2 % za javne institucije in mora to biti ustrezno načrtovano v finančni shemi?

Odgovor na vprašanje 1:
Za zaposlene ni zahtevana začasna pogodba za celotno trajanje projekta. V primeru, da se pogodba o začasni zaposlitvi zaključi pred začetkom projekta in se s to osebo sklene pogodba za nedoločen čas ter je z njo dodeljena na LIFE projekt, se takšna oseba šteje za dodatno osebje (additional staff).

Odgovor na vprašanje 2:
V primeru, da se pogodba osebe v času trajanja projekta spremeni iz pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas in če ta oseba ostane dodeljena na LIFE projektu, bo takšna oseba ostala definirana kot dodatno osebje (additional staff) . Vendar pa za kasnejše, nove LIFE projekte, ko bo oseba že imela pogodbo za nedoločen čas, takšna oseba ni definirana kot dodatno osebje (additional staff).

Katere gospodarske dejavnosti so upravičene za sofinanciranje iz programa LIFE?

Za sofinanciranje je upravičena vsaka gospodarska dejavnost, pod pogojem, da je projektni predlog skladen s cilji in prioritetami programa LIFE, kot jih določata Uredba LIFE in Večletni delovni program LIFE 2014-2017 oziroma letne prioritete razpisa LIFE.

Ali so "in kind" stroški upravičeni?

Blago ali storitve, ki so zagotovljeni “v naravi” (»in-kind«) in katerih stroškov ne moremo dokazati (račun in dokazilo o plačilu), niso upravičeni do sofinanciranja EU in ne smejo biti vključeni v proračun projekta. Zagotavljanje lastnega deleža »v naravi« (»in-kind«) ni dovoljeno. (Primer: upravičenec bi želel kot svoj vložek v projekt prikazati večjo količino gradbenega lesa iz svojega gozda. Zgolj ocenjena vrednost lesa ne more biti vložek partnerja v projekt. Partner pa lahko les proda in kupi nov les. S tem zagotovi, da je strošek lesa dokazljiv z računom in bančnim izpiskom. Pri takšnem nakupu je potrebno upoštevati pravila javnega naročanja.

Ali “Boniteta poslovanja organizacije“ lahko nadomesti potrdilo o registraciji za DDV (VAT registration document)?

Boniteta poslovanja organizacije zelo verjetno ne more nadomestiti potrdila o registraciji za DDV. Za potrdilo o registraciji za DDV se obrnite na vašo pravno službo.

Ali lahko uveljavljamo stroške tečajnih razlik? Prejet račun je v valuti USD.

V skladu z Model Grant Agreement se strošek, nastal v drugi valuti (USD), v evre preračuna na podlagi prakse, ki jo imate v vašem računovodstvu.

Ali lahko dodamo kopije računov, že v preteklosti kupljene merilne opreme z namenom, da komisija vidi, da so resnično takšne cene kot smo jih navedli med stroške?

Lahko priložite račune.

Ali je strošek revizorja (audits) zgolj strošek vodilnega partnerja ali strošek vsakega partnerja? V zadnjem primeru bi nas zanimala ocena stroškov (€ oz. % proračuna projekta)?

Kritje stroška revizorja (audits) je stvar dogovora med partnerji. Se pa projektne skupine navadno odločajo, da je za kritje revizije odgovoren vodilni partner. Najboljšo oceno stroškov revizije boste dobili z izborom ponudnikov s strani pooblaščenih revizijskih družb (dovolj je izbor treh ponudnikov).

Na kakšen način je potrebno dokazati lastno udeležbo v višini 40%? So mišljeni samo projekti z enako/podobno vsebino, ali kakršnikoli projekti financirani z javnim denarjem?

Kot dvojno financiranje se šteje, če bi bili isti stroški uveljavljani pri dveh (ali več) projektih, financiranih iz javnih sredstev, ki potekajo istočasno in bi šlo za isto dejavnost. Pri večini projektov je treba sredstva med samim izvajanjem projekta zalagati, po potrditvi poročil pa pride končni poračun in končno izplačilo. To izplačilo pa se lahko porabi zopet za zalaganje (finaciranje) novega projekta, za katerega se ob zaključku spet dobi poračun oz. končno izplačilo. V tem primeru ne gre za dvojno financiranje, saj ste morali založiti “svoja” sredstva, katera na koncu dobite povrnjena. Seveda pa inštituti, univerze in druge inštitucije lahko kot lasten vir prikažejo tudi svoja programska sredstva ali pa sredstva, ki so jih pridobili na trgu.

Kaj od infrastrukture se lahko financira?

Projekti s predvideno veliko infrastrukturo, katere celotni strošek (brez upoštevanja amortizacije) presega vrednost 500.000,00 €, praviloma niso upravičeni za financiranje iz projekta LIFE. Izjemoma so lahko upravičeni tudi stroški velike infrastrukture, če je nujnost infrastrukture dobro utemeljena in učinkovito prispeva k ciljem iz členov 10, 11 ali 12 Uredbe LIFE.

Upravičena je vsa infrastruktura, ki je potrebna za doseganje ciljev projekta.
Primeri upravičene infrastrukture:
– infrastruktura, potrebna za »Ex-situ« ohranjanje vrst, če je cilj projekta ponovna naselitev vrste;
– manjša infrastruktura za obiskovalce, če je potreba po tem dobro utemeljena in stroški primerni (v vrednosti največ do 10% stroškov, ki so namenjeni za konkretne akcije);
– zelena infrastruktura (npr. prehodi za živali, zelene strehe, infrastruktura za skladiščenje in vezavo ogljika, čiščenje voda, inovativne energetskih rešitve, uravnavanje kakovosti zraka in hrupa, preprečevanje naravnih nesreč itn.);
– ipd.

Amortizacija je omejena na največ 25% dejanskih stroškov za infrastrukturo.

V LIFE2016 Model Grant Agreement je navedeno, da so upravičeni stroški nakupa opreme le 50%. Torej, če bi v okviru projekta predvideli nakup npr. merilne tehnike, ki jo bomo uporabljali za merjenje rabe virov, potem lahko ta nakup krijemo iz projekta le do 50%?

V LIFE2016 Model Grant Agreement je navedeno, da upravičeni stroški amortizacije ne smejo presegati 50 % celotnega stroška nakupa opreme. To pomeni, da je v teh 50 % upravičenih stroškov nakupa opreme zajeta le amortizacija, ki jo vsaka organizacija obračunava po svojih pravilnikih. Torej, če se bo v času trajanja projekta merilna tehnika amortizirala, potem ste upravičeni do 50 % celotnega stroška, ki ste ga imeli z njenim nakupom. Če pa je amortizacijska doba merilne tehnike daljša od trajanja projekta, potem se upravičen odstotek do povrnitve stroškov zmanjša.

Kontaktni podatki

Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska 48
1000 Ljubljana

tel. 01 478 70 00
e-naslov: life.mop@gov.si