Pretekli teden je ekipa projekta LIFE Krepitev zmogljivosti obiskala predstavnike treh LIFE projektov, ki so prejeli nagrado »Best of the Best«. Za nas so bile ključne predvsem njihove izkušnje s pripravo projektnega predloga, saj so vsi uspešni večkratni prijavitelji. Opremljeni z novimi znanji, izkušnjami in mreženjem bomo v ekipi LIFE lahko še bolje podprli slovenske prijavitelje.

Ena od nalog projekta LIFE Krepitev zmogljivosti je tudi okrepitev znanja ekipe Ministrstva za okolje in prostor, ki je ključno za uspešno izvajanje usposabljanj in svetovanje slovenskim prijaviteljem. Tako smo pretekli teden (8.-12. oktobra 2017) obiskali tri LIFE projekte, ki so prejeli nagrado »Best of the Best« (‘najboljši med najboljšimi’) ter dva projekta, ki sta bila uvrščena med finalisti (»Best« LIFE projekt). Nagrado vsako leto podeljuje Evropska komisija najbolj uspešnim LIFE projektom zaključenim v preteklem letu. Zunanja monitoring ekipa NEEMO običajno pripravi seznam 20-25 finalistov (»Best« projekti), izmed katerih na podlagi skupnih ocen monitoring ekipe in nacionalnih kontaktnih točk izberejo pet najboljših projektov.

Kako ustvariti najboljši (BoB) LIFE projekt?

Vsi predstavniki obiskanih projektov so izpostavili, da je za uspešno izvedbo ključno dobro vodenje projekta (ang.: »project management«). LIFE projekti so administrativno zahtevni projekti z obsežno dokumentacijo. Zato Evropska komisija z vsakim razpisom znova priporoča, da v projektnem predlogu predvidite vodjo projekta (ang.: »project manager«) za polni delovni čas.

Uspešnega LIFE projekta ni brez dobrega LIFE projektnega predloga. Za večino obiskanih koordinatorjev to ni edini LIFE projekt – vsi pa so svoje projekte napisali sami, brez pomoči zunanjih izvajalcev. Nevladna organizacija SEO/BirdLife (projekt VENENO NO) iz Španije prijavi vsaj en projekt letno, za LIFE nepovratna sredstva pa se poteguje že od samega začetka programa LIFE. V 25 letih so pridobili LIFE sredstva za kar 17 projektov, v številnih pa sodelujejo kot partnerji. Podobno statistiko ima prav tako španski Fundación San Valero (projekt POWER), ki je kot prijavitelj uspešno pridobil že 12 projektov, od katerih je bil eden nagrajen z nazivom »Best of the Best, dva pa »Best«. Med uspešne prijavitelje spada tudi italijanska raziskovalna organizacija C.R.P.A. (projekt AQUA), ki je do sedaj uspela pridobiti LIFE sredstva za vse oddane projektne predloge, pet kot prijavitelji in pet kot projektni partnerji.

Po njihovem mnenju je za uspešno prijavo potrebno naslednje*:

• čas za pripravo projektnega predloga – dobro pripravljen projektni predlog olajša izvajanje projektnih aktivnosti, zato je ključno, da v pripravo vložite dovolj časa. Pri C.R.P.A v povprečju porabijo izključno za pisanje projektnega predloga 4-5 mesecev, pri čemer sodelujejo poln delovni čas 2-3 osebe. S pisanjem začnejo, ko že imajo opravljene predhodne raziskave in vzpostavljeno partnerstvo.
• čas za izvedbo projekta – v primeru odobritve bo Evropska komisija od vas pričakovala, da boste v predvidenem času izvedli vse projektne aktivnosti in pri tem dosegli predvidene rezultate. Ker na potek aktivnosti vplivajo tudi zunanji dejavniki, je pametno dodati dodaten čas za izvedbo projektnih aktivnosti. Tako so v projektu POLYMIX svoje aktivnosti končali predčasno, saj so zaradi razmer v času priprave projektnega predloga predvideli dodaten čas za izvedbo asfaltiranja cestnega odseka uporabo Polymix asfaltnih mešanic. Zavedali so se potencialnih problemov pri izboru ustreznega cestnega odseka in pridobivanju dovoljenj za asfaltiranje le-tega.
• dobro poznavanje ozadja problema – projekt VENENO NO je bil le pika na i dolgoletnemu delu prijavitelja na področju ilegalne uporabe strupov v naravnem okolju. Tako so poznali ozadje problema, ključne deležnike in že vzpostavili ključna sodelovanja.
• komunikacija – v izvedbo LIFE projekta so neposredno in posredno vključeni tudi številni deležniki in ciljne skupine, ki lahko s svojim ne/sodelovanjem bistveno spremenijo potek vašega projekta. Zato je priporočljivo, da vzpostavite komunikacijo s ključnimi skupinami že v času priprave projektnega predloga. Poleg tega pa redno informirate relevantne akterje, ciljne skupine o projektnih aktivnostih, da ne pride do nepotrebnega nasprotovanju projektu zaradi občutka izključenosti, ignoriranosti.
• vključevanje deležnikov v projekt – po mnenju predstavnika projekta VENENO NO je eden od razlogov, zakaj je bil projekt nagrajen, vključitev vseh ključnih deležnikov v projekt. Dodatno je C.R.P.A poudarila, da ne pripravijo projektnega predloga, v kolikor deležniki ne izrazijo interesa po njihovi rešitvi in se vključijo v projekt kot sofinancerji. Tako so projekt AQUA finančno podprle tudi štiri italijanske regijske oblasti, ki jim je projekt predstavljal pomoč pri implementaciji nitratne direktive. Tako si zagotovijo ne samo manjkajoča finančna sredstva, ampak tudi večji učinek projekta in trajnost projektnih rezultatov. Običajno začnejo z razvijanjem projektne ideje šele po izraženem interesu po rešitvi za določen okoljski problem s strani deležnikov.

* Ker so bili obiskani projekti odobreni v preteklem programskem obdobju (2007-2013), pri njih še ni bilo tako velikega poudarka na večnamenskosti, sinergijah, integracijah, ponovljivosti in prenosljivosti rezultatov kot danes.

Katere projekte smo obiskali:

ŠPANIJA: VENENO NO – Action to fight illegal poison use in the natural environment in Spain (Aktivnosti za boj proti ilegalni uporabi strupov v naravnem okolju v Španiji) – LIFE08 NAT/E/000062: glavni cilj štiriletnega projekta je bil znatno zmanjšanje nedovoljene uporabe strupov, ki negativno vplivajo na ogrožene vrste, zavarovane po direktivi o habitatih in direktivi o pticah, kot sta rjavi jastreb (Aegypius monachus) in rjavi škarnik (Milvus milvus). V projektu so razvili učinkovite inovativne metode. Vzpostavili so sodelovanje s ključnimi deležniki, ki so sodelovali pri pripravi protokolov in načrtov, od katerih jih je šest že odobrenih in v rabi v šestih španskih avtonomnih pokrajinah. Vzpostavili so posebno preiskovalno enoto izključno za reševanje primerov nedovoljenega zastrupljanja divjih živali in izvedli 19 strokovnih izobraževanj na temo preiskovanja nedovoljene uporabe strupov, ki se jih je udeležilo 500 ljudi. S projektnimi aktivnostmi so izboljšali nadzor in zaznavanje kršitev. Eden od rezultatov projekta je spremenjeno dojemanje nedovoljene rabe strupov, ki je sedaj prepoznano in obravnavano kot resna kršitev zakonodaje. Tako so imeli po zaključku projekta že 13 obsodb na sodišču. Kazni so različne – od prepovedi lova do zaporne kazni in denarnih kompenzacij. Ena večjih kazni je tako obsegala 18 mesecev zapora, triletno prepoved lova in plačilo kompenzacije regionalni oblasti v višini 360.000 EUR. Projekt je prejel nagrado »Best of the Best« LIFE projekt s področja narave za leto 2015. Prijavitelj: SEO/BirdLife.

ŠPANIJA: POWER – Project for Optimisation of Water and Emissions Reduction (»Projekt optimizacije porabe vode in zmanjševanja emisij«) – LIFE08 ENV/E/000114: v Španiji je kmetijstvo največji porabnik vode, saj je ponekod kmetovanje mogoče le s pomočjo namakanja. Med taka območja spada tudi La Almolda (Zaragoza), kjer so kmetje povezani v namakalno skupnost Montesnegros, ki je v projektu sodelovala kot partner. V projektu so preizkusili dva modela »dobrega upravljanja vode«, s katerima so v povprečju dosegli 86 % izboljšanje pri porabi vode, ki je rezultat uvedbe učinkovitejše metode namakanja in uspešnejšega preprečevanja izgub vode zaradi okvar v namakalnem sistemu. Poleg tega so za 74 % izboljšali energetsko učinkovitost namakalnega sistema in s tem zmanjšali emisije toplogrednih plinov. Projekt je prejel nagrado »Best of the Best« LIFE projekt s področja okolja za leto 2014. Prijavitelj: Fundación San Valero.

ŠPANIJA: DOMOTIC – Demostration Of Models for Optimisation of Technologies for Intelligent Construction (Demonstracijski model optimizacije tehnologij za inteligentne konstrukcije) – LIFE09 ENV/E/000493: v projektu so preizkusili tri modele avtomatizacije stavb – uporabo različnih senzorjev in naprav, ki avtomatsko upravljajo z razsvetljavo in ogrevanjem. Nadzor naprav in stanja ter upravljanje pa je preko spletne aplikacije možno na daljavo. Z uporabo novih modelov so za 64 % izboljšali letno energetsko učinkovitost stavba in uporabo obnovljive energije, zmanjšali letno količino CO2 emisij za 680 ton ter dosegli 162.000 EUR prihrankov na leto. V povprečju se tako investicija v model povrne v štirih letih. Projekt je prejel nagrado »Best« LIFE projekt s področja okolja za leto 2015. Prijavitelj: Fundación San Valero.

ŠPANIJA: POLYMIX – Polymer wastes in asphalt mixes: a way to increase sustainability of roads (»Odpadni polimeri v asfaltnih mešanicah: način za povečanje trajnosti cest«) – LIFE10 ENV/ES/000516: Z namenom, da povečajo delež ponovne uporabe polimerov in zmanjšajo njihovo odlaganje na odlagališčih, so v projektu POLYMIX preizkusili uporabo polimerov iz različnih virov (npr. plastenke, pokrovčki steklenic, odrabljene pnevmatike za vozila) v asfaltnih mešanicah. Za asfaltiranje testnega odseka so tako porabili 20 ton polimernih odpadkov ter s tem prihranili 60 ton veziva. Monitoring obrabe asfaltnih površin je pokazal, da so asfaltne mešanice s polimeri stroškovno učinkovite. Testne asfaltirane površine so bile odpornejše (počasnejša obraba cestnih površin) in so zahtevale manj vzdrževanja. Projekt je prejel nagrado »Best« LIFE projekt s področja okolja za leto 2015. Prijavitelj: Universidad de Cantabria

ITALIJA: AQUA – Achieving good water QUality status in intensive Animal production areas (»Doseganje dobre kakovosti vode v območjih intenzivne reje živali«) – LIFE09 ENV/IT/000208: intenzivna živinoreja prispeva k prekomernemu deležu hranil (dušika in fosforja) v okolju. S tem problemom se srečujejo nekatere italijanske regije, kjer so predvsem zaradi intenzivne živinoreje presežene dovoljene meje dušika, ki je lahko na kmetijah vnesen v tla s hlevskim gnojem. V projektu so na devetih kmetijah z različnimi ukrepi znatno zmanjšali onesnaževanje podzemnih in površinskih voda s hranili iz kmetijskih virov. Ukrepi so med drugim obsegali zmanjšanje količin dušika v krmi, izboljšanje učinkovitosti gnojenja in promocijo uporabe hlevskega gnoja v poljedelstvu. Nekatere ukrepe so vključili v Program razvoja podeželja in s tem zagotovili njihovo nadaljnjo razširjanje. Projekt je prejel nagrado »Best of the Best« LIFE projekt s področja okolja za leto 2014. Prijavitelj: C.R.P.A.

0

0