Države članice EU skupaj z Evropsko komisijo vsako leto izberejo najboljše LIFE projekte, ki so bili zaključeni in ovrednoteni v preteklem letu. Za leto 2015 so med najboljše uvrščeni kar trije slovenski projekti (lani sta priznanje prejela dva slovenska projekta). Slovesna podelitev priznanj je bila 31. 5. 2016 v Bruslju, in sicer na prireditvi Zeleni teden (Green Week). Najboljši projekti pa bodo predstavljeni tudi v posebni publikaciji. Izmed 63 projektov s področja Narava in biotska raznovrstnost se je med najboljših 23 uvrstil projekt WETMAN – Ohranjanje in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji. Med projekti, katerih namen je z ustreznimi informacijami in komunikacijskimi orodji doseči okoljske cilje, pa je bilo zaključenih 14 projektov, med najboljših 5 pa sta se uvrstila kar dva slovenska projekta, in sicer AQUAVIVA – Živa voda od biodiverzitete do pipe ter REBIRTH – Promocija uporabe recikliranih gradbenih in industrijskih odpadkov v gradbeništvu.
Projekt WETMAN
Projekt WETMAN je potekal štiri leta (februar 2011 – februar 2015). Njegova skupna vrednost je bila 2,15 milijona EUR, od tega je bilo 50 % sredstev iz evropskega finančnega mehanizma LIFE+. Projekt je izvajal Zavod RS za varstvo narave skupaj s partnerji: Zavodom za gozdove Slovenije, Inštitutom za vode Republike Slovenije, Zavodom za ribištvo Slovenije, Občino Ruše, Občino Kranjska Gora in RTV Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor je prispevalo dobro četrtino sredstev, 563.000 EUR, kot sofinancerji pa so k izvedbi projekta prispevale tudi nekatere občine na projektnih območjih in sicer Slovenska Bistrica, Zreče, Črnomelj, Slovenj Gradec, Lovrenc na Pohorju in Mestna občina Maribor. Osnovni namen projekta WETMAN je bil ohranjanje slovenskih mokriščih, ki so ena najbolj ogroženih življenjskih okolij v svetovnem merilu, tudi v Sloveniji. Izbrali so si šest mokrišč, ki so vsa tudi Natura 2000 območja, in sicer Pohorska barja, Zelence, mrtvice Mure pri Petišovcih, nizki barji Planik pri Mengšu in Vrhe pri Slovenj Gradcu ter tri belokranjske kale pri Vinici. Ta območja predstavljajo različne tipe mokrišč (visoka, prehodna in nizka barja, mrtvice, kale, mokrotne in poplavne travnike), ki v preteklosti niso bila ustrezno vzdrževana. Projektni cilji so bili usmerjeni k izboljšanju oz. vzpostavitvi ugodnega stanja ohranjenosti osmih evropsko ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter sedmih habitatnih tipov. Projekt je bil razdeljen na večje sklope aktivnosti in sicer: revitalizacija (prvotna vzpostavitev) hidroloških pogojev na pilotnih območjih, odstranjevanje zarasti, zmanjševanje prisotnosti invazivnih vrst in preprečitev nadaljnjega uničevanja teh območij ter njihovo trajnostno upravljanje. V sklopu projekta so nastali načrtov upravljanja teh območij, predstavljajo pa tudi učilnico v naravi – pripravljene so bile številne predstavitve in srečanja, naravoslovni dnevi in prostovoljne naravovarstvene akcije s katerimi so želeli mokrišča približati najširšemu krogu ljudi. S tem namenom so bili v sodelovanju z RTV SLO posneti trideset minutni dokumentarni film in trije kratki spoti.
Projekt AQUAVIVA
V projektu AQUAVIVA so si v treh letih (september 2011 – september 2014) ambiciozno zastavili cilje: okrepiti zavedanje slovenske javnosti o pomenu biotske raznovrstnosti vodnih ekosistemov za življenje na planetu za najmanj 10 odstotkov. Nevladna organizacija Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, je bila idejni vodja in prijavitelj projekta, pri izvedbi pa sta se mu pridružila še partnerja Inštitut za vode Republike Slovenije in HOPA, reklamni studio d. o. o. Celotna vrednost projekta je bila slabih 550.000 EUR, MOP je prispeval skoraj 110.000 EUR. V želji, da bi dosegli vse ciljne skupine javnosti, so se tematike lotili na najbolj različne načine: pripravili so naravoslovne dni in delavnice za mladino, interaktivne demonstracijske modele, številne razstave po nakupovalnih središčih, sejmiščih in razstaviščih. Z razstavo na Krakovskem nasipu (in spremljajočim katalogom) so razkrili diatomeje, »čudesa Ljubljanice«, medtem ko je bilo bogastvo naših celinskih voda od alge do vidre prikazano z razstavo Živi zakladi naših voda na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju. Biotsko raznovrstnost so vse leto predstavljali tudi na zunanjosti primestnih avtobusov in na elektronskih zaslonih v notranjosti. O pomembnosti vodnih organizmov so razpravljali na predavanjih, na spletnih straneh in družabnih omrežjih; pripravili so komične ilustracije, pobarvanko in druge publikacije. Promocijske stekleničke AQUAVIVA iz borosilikatnega stekla opominjajo, da voda iz plastenk ni trajnostna rešitev za oskrbo s pitno vodo, temveč da si moramo čisto vodo natočiti iz vodovodne pipe. Pravico do vode si ljudje delimo z drugimi živimi vrstami, predvsem tistimi, katerim je voda tudi življenjski prostor in medij. Le zdravi naravni vodni ekosistemi lahko zagotovijo ekosistemske storitve, ki omogočajo in bogatijo življenje tudi nam, ljudem. Z javnomnenjsko raziskavo na začetku in koncu projekta so izmerili, koliko se je zavest v javnosti o pomenu vodne biotske raznovrstnosti po zaslugi projekta okrepila. Presenečeni so ugotovili, da za 31%, kar je precej preseglo prvotni načrt in najverjetneje prispevalo tudi k izboru projekta AQUAVIVA med finaliste najboljših projektov LIFE, presojenih v letu 2015.
Projekt REBIRTH
Promocija, informiranje in ozaveščanje o koristni uporabi industrijski in gradbenih odpadkov kot virov surovin v gradbeništvu je bila glavna tema projekta REBIRTH. Celotna vrednost projekta je bila dobrih 845.000 EUR, od tega je MOP prispeval dobrih 165.000 EUR. Koordinator projekta Zavod za gradbeništvo Slovenije, skupaj s partnerji Gospodarsko zbornico Slovenije, PKG Šprinzer Mirko, s. p., Klaro spletno agencijo, d. o. o., Mayer McCann, d. o. o. in Structum, d. o. o., je projekt izvajal od oktobra 2011 do konca leta 2014. Za strokovno javnost in lokalne skupnosti so pripravili štiri praktične prikaze, dve konferenci in osem delavnic, pet strokovnih priročnikov in štiri video prikaze o uporabi odpadkov. Splošno javnost in občine so spodbujali k pravilnemu ravnanju z gradbenimi odpadki in s tem zmanjšanju števila divjih odlagališč z mobilno razstavo, ki je potovala po slovenskih občinah in šolah. Za splošno javnost so organizirali nagradno igro. Vse aktivnosti projekta so spremljali strokovni in poljudni članki, stičišče vseh informacij v projektu pa je spletna stran. V projektu je sodelovalo skoraj 1300 predstavnikov industrije, izvajalcev gradbenih del, zbiralcev in predelovalcev odpadkov, projektantov, nadzornikov, lokalnih javnih služb ravnanja z odpadki, inšpekcijskih služb, državnih institucij, agencij, občin, nevladnih organizacij, šol, študentov in drugih. Projekt je pripomogel k širšemu vpogledu v zakonodajo, ki se nanaša na odpadke, kemikalije in druge vidike okolja ter gradbeno zakonodajo, s čimer je omogočil boljšo prepoznavanje odpadkov kot virov surovin. To je zagotovo eden od razlogov, zakaj se je količina nastalih odpadkov iz nekaterih skupin industrijskih odpadkov v zadnjih letih zmanjšala, na primer odpadkov iz termičnih procesov iz skoraj 1,6 milijona ton leta 2011 na milijon ton leta 2013. Projekt je pripomogel k izboljšanju znanja o pravilnem ravnanju z gradbenimi odpadki, kakovosti pridobljenih recikliranih agregatov in možnostih njihove uporabe namesto naravnih virov na primer za nasipe, zasipe, asfalte, betone, idr. Spodbudil je občine in njihove lokalne javne službe in tudi druge institucije k razširjanju tega vedenja v svojih okoljih. Spremembe na tem področju nakazujejo tudi podatki o količinah odloženih gradbenih odpadkov, ki se je z 99.567 ton leta 2011 zmanjšala na 21.075 ton leta 2013.
Pridobitev sredstev iz LIFE programa za izvedbo Projekta za krepitev zmogljivosti
Ponovna uvrstitev slovenskih projektov med najboljše pomeni spodbudo za nadaljnje projekte. Ker je program LIFE vedno pomembnejši vir sredstev za financiranje okoljskih in podnebnih projektov, je MOP pridobil sredstva iz LIFE programa za izvedbo t.i. Projekta za krepitev zmogljivosti, s katerim bomo še bolj podpirali pripravo in prijavo LIFE projektov v naslednjih letih. V okviru projekta bomo izvedli številna izobraževanja in delavnice skupaj z ogledom dobrih praks po vsej Sloveniji. Izobraževanja in delavnice bodo namenjene različni ciljni publiki, na njih pa bo možno pridobiti od osnovnih informacij o LIFE programu do ekspertnega znanja pisanja prijav. Pripravili bomo dve konferenci, usmerjeni v spodbujanje mreženja tako med izvajalci projektov kot tudi tistimi, ki bodo šele načrtovali prijavo. Vzpostavljena bo e-platforma za iskanje projektnih partnerstev, vzpostavljena pa je že projektna spletna stran z vsemi informacijami o dejavnostih, ki bodo potekale v okviru projekta, in o LIFE programu.
Prve aktivnosti že potekajo, aprila smo izvedli dva informativna dneva, junija pa še dve podrobni delavnici. Na zadnji delavnici so že bili prisotni novi sodelavci projektne ekipe, ki bodo skrbeli za nadaljnje izvajanje projektnih aktivnosti.
