Projekt poskuša najti primerne tehnične rešitve za bolj ustrezno osvetljevanje kulturne dediščine.
Svetlobno onesnaženje je okoljski problem, ki se ga šele začenjamo zavedati. V zadnjih desetletjih se zunanja razsvetljava zelo hitro širi in strokovnjaki ocenjujejo, da v Evropi na novo osvetlimo približno 1 km2 površine na dan. Osvetljevanje seveda potrebujemo, vendar se pogosto ne zavedamo, da ima svetloba tudi svojo temno plat. Nepravilno in pretirano osvetljevanje močno spreminja naravno nočno okolje, kar negativno vpliva tako na ljudi kot na druga živa bitja.
Čeprav k svetlobnemu onesnaženju v veliki meri prispeva cestna razsvetljava, predstavlja osvetlitev objektov kulturne dediščine prav poseben problem. Samo v tem primeru je namreč dovoljeno osvetljevanje od spodaj navzgor, saj nameščanje svetilk na zgodovinske stavbe pogosto ni primerno. Ker običajne svetilke niso posebej prilagojene za ta namen, gre velik del svetlobe mimo fasade v nebo, kjer je nihče ne potrebuje.
Slovenija je znana kot dežela številnih cerkva – in večina je osvetljenih. Predstavljajo velike svetle točke v pokrajini, ki privlačijo nočne žuželke iz bližnje in daljne okolice. Nekatere žuželke začnejo v soju luči brez konca krožiti okrog vira svetlobe in so zato lahek plen plenilcem, druge na svetlobi otrpnejo in prenehajo z aktivnostjo. V obeh primerih se ne prehranjujejo in ne razmnožujejo, kar pripomore k zmanjševanju njihove številčnosti. Žuželke so opraševalci rastlin in pomemben člen v prehranjevalni verigi, zato ima njihovo izginjanje dolgoročno lahko zelo zaskrbljujoče posledice.
Zaradi osvetljevanja cerkva imajo težave tudi netopirji. Spomladi se na podstrešjih in v zvonikih samice netopirjev zberejo v velike porodniške kolonije, kjer skupaj vzgajajo mladiče. Če so izletalne odprtine njihovih zatočišč osvetljene, se na lov ne odpravijo ob mraku, ampak veliko kasneje, kar skrajša čas, primeren za prehranjevanje. Manj hrane za samice pomeni tudi manj hrane za njihove mladiče, saj so prve tedne popolnoma odvisni od materinega mleka. Podhranjeni mladiči pa imajo manjše možnosti za preživetje svoje prve zime.
Glavni cilj projekta je dolgoročno zmanjšati negativne učinke, ki jih povzroča osvetljevanje cerkva in s tem izboljšati naravovarstveni status in biodiverziteto nočnih živali. Razvili bomo nov tip reflektorja, ki bo prilagojen obliki stavbe in bo zmanjšal nepotrebno svetenje v nebo. Z novimi reflektorji bomo zamenjali obstoječo razsvetljavo 26 slovenskih cerkva in spremljali, kako se na različne intenzitete in barve svetlobe odzivajo netopirji in nočni metulji. Na podlagi teh izkušenj bomo v sodelovanju z Unescom in Icomosom razvili tehnične smernice za naravi prijazno in energetsko učinkovito osvetljevanje kulturne dediščine, ki bodo širše uporabne za osvetljevanje različnih tipov stavb, ne le cerkva. Nova razsvetljava ne bo le bolj prijazna nočnim živalim, ampak tudi manj potratna – pričakujemo, da bomo zmanjšali stroške elektrike za vsaj 30%. Zelo pomemben del projekta je tudi ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah svetlobnega onesnaženja in možnih rešitvah tega problema. Načrtujemo serijo predavanj po vsej Sloveniji, organizirali bomo posvete s predstavniki občin in Cerkve, pripravili seminar za učitelje in terenske delavnice za otroke, posneli dokumentarni TV film in radijske reportaže ter izdali informativne publikacije.
S projektom želimo narediti prvi korak k mednarodni standardizaciji osvetljevanja kulturne dediščine, ki bo bolj energetsko učinkovita in manj moteča za nočne živali. 26 cerkva, ki jih bomo v okviru projekta pravilno osvetlili, bo služilo kot model za nadaljnje reševanje te problematike v Sloveniji in v Evropi.
Prijavitelj: Euromix d.o.o.
Partnerji: Društvo Temno nebo Slovenije; Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije; Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev in produkcijska hiša Baza Media 2.1.
Vrednost projekta: 596,280.00 €
Prispevek EK: 294,393.00 € (49,37 %)
Sofinancerji: MOP (20%)
