Na ravni EU se na 26.500 ha letno pridela 50.000 ton hmelja. Slovenija je ena izmed pomembnih proizvajalk hmelja v svetu, hmeljarstvo ostaja največja izvozna panoga v kmetijskem sektorju Slovenije in ima velik pomen tudi za razpoznavnost Slovenije v svetu.
V času obiranja hmelja se iz hmeljišča odpelje celotna nadzemna masa hmelja, po obiranju storžkov pa pri obiralnem stroju ostane hmeljevina (listi in trta hmelja), ki predstavlja dragocen vir organske mase in hranil za vračanje na kmetijske površine. Vendar pa je v pridelavi hmelja problem sintetična polipropilenska vrvica, ki se uporablja kot opora za hmelj v času rasti, saj ostane prepletena v hmeljevini in se tudi s kompostiranjem ne razgradi ter tako onemogoča uporabo hmeljevine kot surovine in obenem predstavlja okoljski problem.
Cilj projekta BioTHOP je zamenjati hmeljarsko polipropilensko vrvico z vrvico iz polimlečne kisline (PLA), ki je narejena iz obnovljivih materialov in se pri kompostoranju razgradi na vodo, CO2 in biomaso, in s tem spremeniti hmeljevino v primarno surovino za izdelavo komposta na kmetijah (gnojilo) ter biorazgradljive izdelke. S tem se bo količina agro-odpadkov v občinah Spodnje Savinske doline, demo regije projekta, bistveno zmanjšala, povečal pa se bo prihodek (prodaja odpadne hmeljevine kot vir primarnih surovin za bioplastično proizvodnjo, manjša potreba po nabavi mineralnih gnojil). Spodnja Savinjska dolina bo s tem postala primer dobre za vsa ostala hmeljarska območja, ne samo v EU, pač pa tudi v svetu, sočasno pa se bo povečala njena dodana socio-ekonomska vrednost, npr. zeleni turizem.
Projekt sledi modelu krožnega gospodarstva s ciljem zvišanja stopnje predelanih odpadnih produktov iz hmeljarske panoge za 100 %, izboljšano energetsko učinkovitostjo za 25 % preko zamenjave nerazgradljive plastike z biopolimernimi alternativami, medtem ko bodo emisije toplogrednih plinov, v primerjavi z zdajšnjimi dejavnostmi predelave sintetičnih plastičnih proizvodov bistveno zmanjšane.
LIFE BioTHOP sestavlja konzorcij sedmih projektnih partnerjev, ki prihajajo iz petih različnih članic EU in sicer Slovenije, Portugalske, Nemčije, Češke in Španije. Poleg IHPS v projektu sodelujejo še podjetje Lankhorst Euronete iz Portugalske, ki bo naredil hmeljarsko vrvico na osnovi PLA, odporno proti vremenskim ujmam in primerno za domače kompostiranje, podjetje Zelfo Technology iz Nemčije, ki bo hmeljevino pretvoril v tehnična ojačitvena vlakna za izdelavo kompozitov, podjetje TRIDAS iz Češke, ki bo iz vlaknine hmelja izdelalo popolnoma novo linijo embalažnih produktov. Podjetje Tecnopackaging iz Španije bo odgovornoza zagon proizvodne linije ekstrudiranja za pripravo biokompozitnega materiala, osnovanega na polimerni matrici PLA in ojačitvenih vlaken hmelja. Izhodni material podjetja Tecnopackaging bo Razvojni Center Orodjarstva Slovenije – TECOS, uporabil na svoji pilotni liniji brizganja za izdelavo rigidnih sadilnih lončkov za hitrorastoče poljedelske kulture. V projektu sodeluje tudi Razvojna Agencija Savinja, ki združuje vseh 6 občin Spodnje Savinjske doline, demo regije projekta, in je prevzela vlogo diseminacijskih projektnih aktivnosti in študije prenosljivosti. Rezultati projekta bodo prenosljivi v preostale države članice EU, končni produkti in izhodni materiali pa v druge industrijske sektorje, oziroma aplikativna področja uporabe, npr. mulčing filmi za kmetijski sektor, biokompoziti za avtomobilsko, embalažno in splošno potrošniško industrijsko panogo.
Prijavitelj: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Partnerji: Lankhorst Euronete Group iz Portugalske, Zelfo Technology iz Nemčije, TRIDAS iz Češke Republike, Tecnopackaging iz Španije ter Razvojni center TECOS in Razvojna agencija Savinja iz Slovenije
Sofinancerji: Evropska komisija (LIFE), Ministrstvo za okolje in prostor, občine Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec) in Združenje hmeljarjev Slovenije
Vrednost projekta: 1.919,901 €
Evropska komisija: 1.055,945 €
Prispevek sofinancerjev: 184.040,00 €
