Zajeta-slika

Kako je največja slovenska reka?

Z novim letom vas vabimo na Ministrstvo za okolje in prostor na ogled nove razstave, ki je nastala v okviru programa LIFE. Projekt z imenom »Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji« oziroma krajše kar LIVEDRAVA je zaživel septembra 2012 in se zaključil s koncem leta 2017. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so skupaj s partnerji Vodnogospodarskim birojem Maribor d.o.o., Drava, Vodnogospodarskim podjetjem Ptuj d.d. in Mestno občino Ptuj izvajali projekt na območju reke Drave – med Mariborom in Središčem ob Dravi.

V preteklosti je največja slovenska reka oblikovala pokrajino in usmerjala življenje ljudi. Drava je bila pomembna prometna, transportna in komunikacijska os, raba okolice pa je bila pretežno omejena na pašnike in travnike. Kakšna pa je reka danes? Lahko bi rekli, da je podrejena energetski izrabi in intenzivnemu kmetijstvu – s tem pa sta ogroženi biotska in pokrajinska raznovrstnost. Ekipa projekta je zato svoje aktivnosti zasnovala na treh vsebinskih sklopih: naravovarstvo, izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo. Z njimi je dosegla enega izmed glavnih ciljev – poiskati in testirati rešitev za zagotavljanje protipoplavne varnosti ob hkratnem ohranjanju ugodnega stanja narave. Pri tem je ekipa aktivno vključevala prostovoljce v vse nivoje dela naravnega rezervata Ormoške lagune ter izobraževala in ozaveščala  javnost o aktivnostih v sozvočju z naravo.

Ekipa meni, da je kljub veliki prepoznavnosti Slovenije po ohranjeni naravi naravovarstveni turizem še vedno v povojih. Zato so želeli na primeru zavarovanega območja popraviti stanje in ponuditi bogate možnosti sodelovanja z lokalnimi pridelovalci tako pri upravljanju kot možnostih trženja.

Prepričajte se sami, kako zgleda življenje ob Dravi danes in obiščite Ormoške lagune. Vljudno vabljeni tudi na ogled razstave, ki poteka v avli Ministrstva za okolje in prostor.

Vrednost projekta je bila slabih 4,5 milijona EUR. Od tega je prispevek Evropske unije 50 %, Ministrstva za okolje in prostor 20 %, ostalih 30 % so prispevali partnerji in sofinancerji sami.

Oznake: Ni oznak

Comments are closed.