Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) je v septembru in oktobru 2025 organizirala večdnevni dogodek, t.i. ‘LIFE Welcome Meeting‘, namenjen novim projektom programa LIFE, ki so bili potrjeni v razpisu LIFE 2024. Dogodek je bil razdeljen na horizontalno sejo (30. septembra in 1. oktobra) ter finančno sejo (2. oktobra), s ciljem predstavitve ključnih informacij o izvajanju projektov, pogodbenih obveznostih, finančnem upravljanju ter podpornih storitvah. Nato so sledili trije dnevi tematskih sej za posamezni podprogram: Narava in biotska raznovrstnost (15. oktober), Podnebni ukrepi (21. oktober) ter Krožno gospodarstvo in kakovost življenja (22. oktober), kjer so po sklopih uvodoma predstavili podprograme in nato še v delovnih skupinah nekaj posameznih projektov iz vsakega podprograma.
1. dan – Horizontalna seja (30. september 2025)
Prvi dan uvodnega srečanja je bilo namenjeno razumevanju ključnih vidikov izvajanja projektov. Srečanje je otvoril Leo Maier, namestnik vodje enote LIFE – Environment pri CINEA, ki je predstavil strukturo dogodka, cilje in pravila sodelovanja. Sledil je pozdravni nagovor dveh vodij enot pri CINEA – Hansa Rheina (LIFE – Climate Action) in Anne Burrill (LIFE – Environment), ki sta poudarila strateški pomen programa LIFE za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev Evropske unije. V nadaljevanju je Marisa Sanchez Bellerin predstavila zahteve glede komunikacije in razširjanja rezultatov projektov. Poudarila je, da je učinkovita komunikacija ključna za doseganje vpliva projektov, pri čemer je predstavila tudi primere dobrih praks in pogodbene obveznosti, povezane z obveščanjem javnosti in deležnikov. Sledila je poglobljena predstavitev pogodbe o dodelitvi sredstev (Model Grant Agreement), ki sta jo vodili finančni upraviteljici Anne Vermaelen in Lorenzina Bruno. Udeleženci so se seznanili z upravičenostjo stroškov, postopki izplačil, spremembami pogodbe ter obveznostmi poročanja. Po krajšem odmoru je sledila predstavitev novih kazalnikov projekta LIFE (LIFE Project Indicators – LPIs), ki sta jo vodila Orestis Amoiridis in Talia Brun Marcen. Poudarila sta pomen le-teh za ocenjevanje uspešnosti projektov in njihov prispevek k širšim ciljem EU. Dogodek se je zaključil z nagovorom Anete Willems, ki je povzela ključne točke dneva in poudarila pomen kakovostnega izvajanja projektov ter podpore, ki jo CINEA nudi upravičencem. Celoten dan je bil zasnovan kot temeljna orientacija za nove upravičence, s poudarkom na transparentnosti, podpori in strateškem pristopu k izvajanju projektov LIFE.
Posnetek prvega dne si lahko ogledate tu.
2. dan – Horizontalna seja (1. oktober 2025)
Drugi dan je sejo moderirala Janeta Toma, ki je uvodoma predstavila dnevni red, strukturo srečanja in osnovna pravila sodelovanja. V nadaljevanju je César Seoánez predstavil komunikacijske kanale med projektnimi skupinami, CINEO in zunanjo nadzorno ekipo. Poudaril je pomen redne in strukturirane komunikacije za uspešno izvajanje projektov ter predstavil podporne mehanizme, ki so na voljo upravičencem. Nadia Lamhandaz je nato predstavila postopke poročanja in izplačil, vključno z uporabo informacijskega orodja (IT tool), ki omogoča digitalno upravljanje projektne dokumentacije. V zaključnem delu je Milina Schumannova predstavila storitve LIFE Close-to-Market (LIFE C2M), ki so namenjene projektom z visokim tržnim potencialom. Pojasnila je, kako lahko upravičenci pridobijo podporo za komercializacijo rezultatov, vključno z dostopom do svetovalcev, mreženja in tržnih analiz. Sejo je zaključila Manuela Osmi, ki je povzela ključne točke dneva. Drugi dan je tako ponudil dragocen vpogled v operativne zahteve in podporne storitve, ki so ključne za uspešno izvedbo projektov v okviru programa LIFE.
Posnetek drugega dne si lahko ogledate tu.
3. dan – Finančna seja (2. oktober 2025)
Tretji dan so se nadgradile informacije, predstavljene med uvodnim srečanjem, s poudarkom na ključnih vidikih pogodbe o dodelitvi sredstev, povezanih s finančnimi vprašanji. Udeležence pozdravila Céline Vandreche Teniers, vodja enote za operativne finance pri CINEA, s kratkim uvodnim nagovorom. Sledila je osrednja predstavitev, kjer je Licinia Pereira predstavila ključne vidike Modelne pogodbe o dodelitvi sredstev in finančne zahteve (Model Grant Agreement). Po predstavitvi je sledila interaktivna Q&A seja z Anne Vermaelen. Seja se je nato nadaljevala s poglobljeno razlago določb pogodbe glede sprememb, začasnih ustavitev in prekinitev projektov. Predstavitev sta vodili Nadia Lamhandaz in Licinia Pereira, s prispevki Anne Vermaelen ter predstavniki LIFE enot CINEA v razpravi. Dan se je zaključil s sklepno besedo Manuele Osmi, ki se je zahvalila udeležencem in povzela ključne točke seje.
Posnetek finančne seje si lahko ogledate tu.
4. dan – Tematska seja: Narava in biotska raznovrstnost (15. oktober 2025)
Prvi tematski dan na temo narave in biotske raznovrstnosti je udeležence pozdravil Laszlo Becsy, s toplim nagovorom in dobrodošlico v program LIFE. Sledila je predstavitev najnovejših političnih usmeritev na področju biotske raznovrstnosti, vključno s Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in Uredbo o obnovi narave, konceptom naravnih kreditov (Nature credits) ter problematiko invazivnih tujerodnih vrst (ITV). Predstavitve so vodili predstavniki Generalnega direktorata za okolje: Frank Vassen, Sylvia Barova in Daniel Nuijten. Nato je Tomislav Hudina, koordinator hrvaškega projekta LIFE Artina, predstavil izkušnje iz prakse, kar je udeležencem ponudilo vpogled v konkretno izvajanje projektov. Kasneje sta Manuela Osmi in Iva Rossi iz zunanje evalvacijske ekipe ELMEN predstavili svetovalce in finančne skrbnike projektov ter podale navodila za tematske skupinske razprave in izpostavili ključne napotke za uspešen začetek projektov. Po odmoru so se udeleženci razdelili v delovne skupine, kjer so potekale predstavitve projektov in razprave pod vodstvom moderatorjev. Po zaključku formalnega programa so imeli predstavniki projektov možnost nadaljevati mreženje s predstavniki CINEA in zunanjimi ocenjevalci.
Delovna skupina 1: Obnova in upravljanje
Predstavljenih je bilo deset projektov iz različnih držav članic, ki se ukvarjajo z obnovo mokrišč, šotnih barij, gozdov, obalnih habitatov in travišč. Med njimi najdemo:
- LIFE Heroes (Belgija): obnova hidro-ekološkega ravnovesja v oligotrofnih ekosistemih,
- Peatland LIFEline.is (Islandija): celovita obnova nizinskih šotišč kot del evropskega “življenjskega pasu”,
- LIFE RePeat (Nemčija): revitalizacija šotišč v regiji Hannover,
- Heath LIFE (Švedska): obnova mozaikastih resav z visoko biotsko raznovrstnostjo,
- Mosaic of LIFE (Hrvaška): izboljšanje stanja habitatov in varstvo travniških ptic v sredozemskem okolju.
Poleg naravovarstvenih ciljev so nekateri projekti, kot je Biodiv CrEW (Nemčija), predstavili tudi inovativne pristope, kot je testiranje sistema naravnih kreditov za mokrišča. Razprava je poudarila pomen sodelovanja med projektnimi partnerji, lokalnimi skupnostmi in strokovnjaki za učinkovito izvajanje ukrepov obnove ter dolgoročno vzdržnost rezultatov.
Delovna skupina 2: Varovanje vrst
Predstavljenih je bilo enajst projektov, ki se osredotočajo na ohranjanje opraševalcev, dvoživk, glodavcev in velikih sesalcev v različnih evropskih regijah. Med njimi so izstopali:
- ZOO LIFE POLLINATORS (Italija) in BUZZ LIFE (Italija): uporaba urbanih in obmestnih živalskih vrtov kot središč za obnovo habitatov in ozaveščanje javnosti o opraševalcih.
- LIFE ToadAlly (Belgija): celostni pristop k varstvu ogroženih dvoživk, ki povezuje obnovo habitatov, prilagajanje podnebnim spremembam in vključevanje politike.
- LIFE Cricetus (Belgija) in LIFE4HamsterSaxony (Nemčija): inovativni pristopi k ohranjanju kritično ogroženega evropskega hrčka (Cricetus cricetus).
- CitellusLIFE (Madžarska): zagotavljanje dolgoročne populacije evropskega suslika (Spermophilus suslicus) v Panonski regiji.
- LIFEline4Fennicus (Finska): krepitev odpornosti in dolgoročne življenjske sposobnosti finskega gozdnega severnega jelena (Rangifer tarandus fennicus) v spreminjajočem se okolju.
- LIFE DinPin Bear (Nemčija): usmerjen pristop k ohranjanju populacije rjavega medveda (Ursus arctos) v Dinarsko-Pindoski regiji.
Razprave so poudarile pomen povezovanja znanstvenih pristopov, lokalnega znanja in političnih mehanizmov za učinkovito varstvo vrst v različnih ekosistemih.
Delovna skupina 3: Ptice in invazivne tujerodne vrste
Predstavljenih je bilo osem projektov, ki naslavljajo različne izzive, od zaščite ogroženih vrst ptic do razvoja pametnih sistemov za spremljanje in odstranjevanje invazivnih vrst. Predstavljeni so bili:
- LIFE OVERSEAS (Francija): zaščita ptic in okolja v čezmorskih ozemljih Francije.
- LIFE ALEXANDRO (Italija): izboljšanje stanja ogroženega beločelega deževnika (Charadrius alexandrinus).
- LIFE IAS_SK (Slovaška) in LIFE SMART IAS (Nemčija): inovativni pristopi k nadzoru in odstranjevanju invazivnih živalskih vrst na območjih Natura 2000.
- EP for Birds LIFE (Bolgarija): zmanjšanje smrtnosti ogroženih ptic zaradi nevarnih daljnovodov.
- LIFE EUROBUSTARD (Avstrija): čezmejno varstvo velike droplje (Otis tarda) in male droplje (Tetrax tetrax).
- FIGHT4WILDLIFE (Italija): nujni ukrepi proti krivolovu treh kritično ogroženih vrst – evropske jegulje (Anguilla anguilla), egiptovskega jastreba (Neophron percnopterus) in apeninskega rjavega medveda (Ursus arctos marsicanus).
- LIFE Balkan GriffON (Nizozemska): celovita obnova populacije beloglavih jastrebov (Gyps fulvus) na Balkanu in krepitev zmogljivosti za njihovo dolgoročno varstvo.
Razprava je poudarila pomen sodelovanja med državami, uporabo tehnoloških rešitev in vključevanje lokalnih skupnosti za učinkovito varstvo ptic in omejevanje vpliva invazivnih vrst.
Delovna skupina 4: Celinske vode, mokrišča in morski ekosistemi
Predstavljenih je bilo enajst projektov, ki naslavljajo različne izzive, kot so ponovna vzpostavitev vodnih režimov, varstvo ogroženih vrst, povezovanje habitatov in prilagajanje podnebnim spremembam. Med ključnimi poudarki:
- LIFE BALLESTEROS (Španija): ponovno poplavljanje in obnova lagun v provinci Cuenca.
- SAFEHAVENLIFE in SAVESODAWETLAND (Madžarska): zaščita panonskih slanih mokrišč in ogroženih travniških ptic z vračanjem vode v degradirana območja.
- RiverLIFE (Bolgarija): ohranjanje koščaka (Austropotamobius torrentium) kot kazalca zdravih rečnih ekosistemov.
- LIFE RESTORE (Italija): okrepitev populacij ogroženih jadranskih jesetrov (Acipenser naccarii) z optimiziranim vlaganjem.
- LIFE for RIVERS (Poljska): celostno upravljanje porečij z naravnimi rešitvami za izboljšanje biotske raznovrstnosti in prilagajanje podnebnim spremembam.
- Refresh Fish LIFE (Hrvaška): izboljšanje stanja sladkovodnih rib v Dalmaciji.
- LIFE FRESH (Italija): obnova evtrofnih močvirnih habitatov.
- LIFE for Dunes PL (Poljska): obnova obalnih sipin.
- LIFE MAPPER in LIFE ADAPTS (Italija): razvoj smernic za kartiranje, zaščito in obnovo morskih ekosistemov in zaščita morskih vrst, kot sta sredozemska medvedka in morske želve.
Razprava je poudarila pomen celostnega pristopa, sodelovanja z lokalnimi deležniki in uporabe naravnih rešitev za dolgoročno varstvo vodnih in morskih ekosistemov.
Predstavitve projektov najdete tu.
5. dan – Tematska seja: Podnebni ukrepi (21. oktober 2025)
Na drugem tematskem dnevu na temo podnebja je Bernd Decker predstavil dnevni red, strukturo seje in osnovna pravila za nemoten potek dogodka. Sledil je pozdravni nagovor Hansa Rheina, ki je udeležencem zaželel dobrodošlico v okviru programa LIFE. V nadaljevanju sta Gianmarco Italia in Williem Jan Goossen predstavila aktualne politike EU na področju podnebnih ukrepov – tako blaženja kot prilagajanja podnebnim spremembam. Poudarila sta pomen povezovanja projektov LIFE s širšimi evropskimi cilji na področju podnebne odpornosti. Nato sta Boyana Vasileva (CINEA) in Yael Meroz (ELMEN) predstavili projektne svetovalce in zunanjo evalvacijsko ekipo, ki bodo spremljali izvajanje projektov in nudili podporo. Sledil je navdihujoč prispevek treh izkušenih koordinatorjev projektov, ki so delili praktične nasvete za uspešen začetek: Lander Wantens (LIFE SUPER EU, Belgija), Federico Mascolo (Plan4Climate, Belgija) in Lea Heinrich (LIFE NETS, Italija). Po seji vprašanj in odgovorov so se udeleženci razdelili v delovne skupine, kjer so se ob mreženju poglobili v vsebine posameznih projektov.
Delovna skupina A1: Prilagajanje mest na podnebne spremembe in upravljanje
Predstavljenih je bilo sedem projektov, ki naslavljajo različne vidike urbane odpornosti, od upravljanja vročinskih valov do vključevanja prebivalcev v podnebne ukrepe:
- LIFE COOL ZONE (Madžarska): sodelovanje občin za celostno upravljanje vročinskih valov v urbanih območjih.
- impaQt (Avstrija): krepitev odpornosti mestnih četrti z medsektorskim pristopom.
- I-LIBIM (Španija): uporaba živih laboratorijev in BIM orodij za podnebno ukrepanje v iberskih mestih.
- SOURCES (Francija): skupnostne rešitve za trajnostno rabo vode in tal.
- TOUR4CLIMA (Španija): preobrazba turističnega sektorja v Kataloniji v smeri podnebne nevtralnosti.
- FoodChoices4LIFE (Italija): spodbujanje podnebno pametnih prehranskih izbir med prebivalci.
- LIFE ACT (Danska): celostni pristop k podnebni tranziciji z vključevanjem različnih deležnikov.
Razprava je poudarila pomen lokalnega sodelovanja, inovativnih orodij in vedenjskih sprememb za uspešno prilagajanje mest na podnebne izzive.
Delovna skupina A2: Raba zemljišč in podnebna nevtralnost
Predstavljenih je bilo šest projektov, ki naslavljajo ključne izzive v kmetijstvu, gozdarstvu in upravljanju vodnih virov v luči podnebnih sprememb:
- CROPS LIFE (Francija): razvoj odpornih praks za ohranjanje rodovitnosti tal in trajnostno pridelavo poljščin.
- EFACC (Francija): podpora evropskim rejcem prežvekovalcev pri prilagajanju na podnebne spremembe.
- LIFE RIVEREASE (Poljska): uporaba naravnih rešitev za zmanjšanje vpliva kmetijstva na vodne vire.
- LIFE METROFOREST (Španija): inovativno upravljanje sredozemskih mestnih gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.
- LIFE BiospherAdapt (Francija): vključevanje lokalnih skupnosti v prilagajanje biosfernih rezervatov na podnebne spremembe.
- LIFE4ADAPT (Slovenija): strateški integrirani projekt za prilagajanje Slovenije na podnebne spremembe.
Razprava je poudarila pomen sodelovanja med kmetijskim, gozdarskim in okoljskim sektorjem ter uporabo naravnih rešitev kot ključnega pristopa za doseganje podnebne odpornosti in trajnostne rabe zemljišč.
Delovna skupina M1: Zajetje ogljika in ogljični trgi
Predstavljenih je bilo sedem projektov, ki naslavljajo različne pristope k zmanjševanju emisij in izboljšanju ogljičnega upravljanja:
- LIFE NETS (Italija) in Plan4Climate (Belgija): krepitev sistemov trgovanja z emisijami in podnebnega načrtovanja za pravičen prehod k nevtralnosti.
- LIFE TIMBER FOR ALL (Španija): uporaba hibridnih lesenih in betonskih konstrukcij za shranjevanje ogljika v gradbeništvu.
- ALTDAIRYLIFE (Nizozemska): trajnostna proizvodnja alternativnih mlečnih beljakovin z nizkim ogljičnim odtisom.
- LIFE LULUCF ATLAS (Grčija) in OrgFluX-PL (Poljska): izboljšanje metodologij za spremljanje emisij iz rabe zemljišč in organskih tal.
- LIFE SUPER EU (Nemčija): obsežna obnova šotišč kot naravnih ponorov ogljika.
Razprava je poudarila pomen inovacij, natančnega spremljanja emisij in povezovanja sektorjev za dosego ciljev EU na področju podnebne nevtralnosti.
Delovna skupina M2: Industrija in infrastruktura – tehnološke rešitve za razogljičenje sektorjev z visokimi emisijami
Predstavljenih je bilo šest projektov, ki naslavljajo raznolike izzive na področju razogljičenja industrije, energetske infrastrukture in trajnostne mobilnosti:
- LIFE HYDROGRAPH (Švedska): razvoj inovativnih polimerno-grafenskih kompozitov za podporo vodikovi ekonomiji.
- LIFE-W2B (Grčija): trajnostna pretvorba odpadkov v biometan z naprednimi tehnologijami anaerobne digestije in uplinjanja.
- LIFE inFLUEnCER (Italija): zajem in ponovna uporaba dimnih plinov v keramični industriji – sektorju z visokimi emisijami.
- BLUE 245kV Live Tank (Nemčija): razvoj visokonapetostnega stikala brez plina SF₆ z uporabo čistega zraka in vakuumske tehnologije.
- FREESVEE (Španija): hitra in dostopna energetska oskrba za električna vozila na cestah.
- LIFE WOW (Nizozemska): vključujoč razvoj daljinskega ogrevanja za podnebno nevtralna stanovanjska območja.
Razprava je poudarila pomen tehnoloških inovacij, sodelovanja z industrijo in preizkušanja rešitev v realnem okolju za pospešitev prehoda k podnebno nevtralni Evropi.
Predstavitve projektov (zaenkrat) še niso objavili.
6. dan – Tematska seja: Krožno gospodarstvo in kakovost življenja (22. oktober 2025)
Zadnji tematski dan je bil posvečen krožnemu gospodarstvu in kakovosti življenja, ki ga je s pozdravom otvorila Anne Burrill. Sledil je kratek pregled ključnih napotkov za uspešen začetek projektov, ki jih je predstavil César Seoánez. Trije izkušeni koordinatorji so nato delili dragocene izkušnje iz preteklih LIFE projektov: Carme Bosch Suades (LIFE InBioSoil, Španija), María Reinoso Rodríguez (LIFE smallWAT, Španija) in Feliu Sempere Nácher (LIFE GreenCouple, Španija). Njihove predstavitve so poudarile pomen dobrega načrtovanja, sodelovanja z deležniki in učinkovite komunikacije znotraj projektnih konzorcijev. Nato sta Fabio Leone in Theoharis Tziovaras predstavila projektne svetovalce in podala navodila za nadaljnje delo v tematskih skupinah. Udeleženci so se nato razdelili v štiri delovne skupine glede na tematiko projektov. V vsaki skupini so predstavili aktualne politike in zakonodajne usmeritve, sledile pa so projektne predstavitve in razprave, ki so se nadaljevale tudi po mreženju s predstavniki CINEA, zunanjimi evalvatorji in drugimi projekti.
Delovna skupina: Voda
Predstavljenih je bilo osem projektov iz različnih evropskih držav, ki so predstavili inovativne pristope k čiščenju odpadnih voda, obnovi vodnih ekosistemov in vključevanju skupnosti v upravljanje z vodo:
- LIFE smallWAT (Španija): modularne bioelektrokemične mokriščne rešitve za čiščenje in ponovno uporabo vode v manjših skupnostih.
- LIFE SWITCH2O (Nizozemska): krožne inovacije za trajnostno ravnanje z odpadnimi vodami.
- LIFE-U-SPRING (Ukrajina): krepitev zmogljivosti za urbano upravljanje z vodo v Ukrajini.
- LIFE RiverFlow (Latvija): rešitve za hidrološko in morfološko obnovo latvijskih vodotokov.
- LIFE REVIVE (Portugalska): celostni pristop k izboljšanju ekološkega stanja porečij Lima in Vouga.
- LIFE-NITRAZENS (Španija): vključevanje državljanov v spremljanje in upravljanje onesnaženosti z nitrati.
- LIFE FloodProof (Španija): sodelovanje več deležnikov za izboljšano upravljanje poplavnih tveganj v porečju reke Segura.
- LIFE SIP WET-EST (Estonija): sistemski pristop k upravljanju porečij z vključevanjem različnih akterjev.
Razprava je poudarila pomen lokalnega sodelovanja, naravnih rešitev in digitalnih orodij za učinkovito in vključujoče upravljanje vodnih virov v času podnebnih sprememb.
Delovna skupina: Kemikalije, zrak, hrup in tla
Predstavljenih je bilo enajst projektov, ki so prikazali raznolikost pristopov in inovativnih rešitev:
- LIFE LAERTHES (Italija): elektrificiran in nizkoemisijski stroj za obiranje paradižnika kot primer trajnostne kmetijske mehanizacije.
- LIFE REAMINE (Španija) in LIFE4DEGAS (Italija): zmanjševanje emisij hlapnih organskih spojin (NMVOC) v livarnah in prometu.
- LIFE PMFree-Ports (Španija): zmanjšanje prašnih emisij v pristaniščih.
- LIFE CLEAN-AIR (Španija): lokalna in regionalna prizadevanja za izboljšanje kakovosti zraka s pomočjo napovednih modelov.
- LIFE OPTIMUS (Italija): inovativne rešitve za zmanjšanje urbanega hrupa s pametnimi cestnimi površinami.
- BIOCARE4LIFE (Danska): razvoj bioceluloze za trajnostne izdelke za osebno nego.
- LIFE APOLLO (Italija): uporaba UV svetlobe za zmanjšanje uporabe pesticidov v sadjarstvu.
- LIFE WOODMER (Švedska): uporaba lesnih biopolimerov kot alternativa PFAS in drugim nevarnim kemikalijam.
- LIFE HERMES (Španija): usklajeni ukrepi za varno zmanjševanje emisij živega srebra.
- InBioSoil (Španija): napredne metode bioremediacije tal z uporabo gliv in drugih naravnih pristopov.
Razprava je poudarila pomen povezovanja tehnoloških inovacij, zakonodajnih okvirov in vključevanja deležnikov za učinkovito zmanjševanje okoljskih pritiskov.
Delovna skupina: Krožno gospodarstvo – materiali in industrijski procesi
Predstavljenih je bilo enajst projektov, ki naslavljajo različne izzive – od recikliranja športne opreme in elektronskih naprav do razvoja trajnostnih gradbenih materialov:
- LIFE re-WINTER (Italija): recikliranje smučarske opreme z inovativnimi tehnologijami.
- LIFEMODWISE (Finska): učinkovita proizvodnja lesenih izolacijskih materialov za trajnostno gradnjo.
- SENSE4LIFE (Španija): pametno ločevanje plastičnih odpadkov iz elektronskih naprav in vozil.
- RELIFE4PCBA (Italija): platforma za obnovo in ponovno uporabo elektronskih komponent.
- SiRcular (Italija): recikliranje silicija in srebra iz izrabljenih fotonapetostnih panelov.
- CEMLOOP XL (Belgija): krožna proizvodnja cementa z recikliranjem odpadkov iz vlaknocementa in zajemanjem CO₂.
- Ceilings4LIFE (Švedska): akustični stropi iz reciklirane mineralne volne z nizkim ogljičnim odtisom.
- LIFE PHOENIX-WEEE (Italija): obnova in ponovna uporaba delov pralnih strojev.
- LIFE BIOMATINE (Nizozemska): uporaba bioloških materialov za izolacijo energetsko neučinkovitih stavb.
- Abatoncircular (Avstrija): avtomatizirana in krožna proizvodnja ogrevalno-hladilnih panelov iz recikliranih materialov.
- LIFE D2R-GreenUA (Francija/Ukrajina): zelena obnova Ukrajine z recikliranjem gradbenih odpadkov.
Razprava je poudarila pomen industrijskih inovacij, ponovne uporabe materialov in zmanjševanja ogljičnega odtisa kot ključnih korakov k bolj trajnostnemu in krožnemu gospodarstvu.
Delovna skupina: Krožno gospodarstvo – komunalni in biološki odpadki
Predstavljenih je bilo devet projektov, ki naslavljajo ključne izzive pri prehodu na krožno gospodarstvo:
- LIFE GreenCouple (Španija): naravne rešitve za čiščenje bioplina in obdelavo digestata.
- SLUDGE2VALUELIFE (Nizozemska): pretvorba komunalnega blata v ogljično negativne bioizdelke.
- LIFE Pom GOZilla.PL (Poljska): izvajanje regionalnega načrta ravnanja z odpadki v skladu s hierarhijo krožnega gospodarstva.
- Waste4Growth (Avstrija): uporaba žuželk in njihovih stranskih produktov kot biostimulativna organska gnojila.
- LIFE-INOFEED (Grčija): lokalna predelava živilskih odpadkov v krmo za živali.
- EU-SUPERMARKETS LIFE (Belgija): spremljanje in spodbujanje trajnostnih praks v supermarketih za zmanjšanje vpliva prehranskega sistema.
- LIFE FERTI-WISE (Španija): širjenje uporabe orodij za upravljanje hranil v skladu s strategijo “od vil do vilic”.
- LIFE4EPR (Španija): harmonizacija sistemov razširjene odgovornosti proizvajalcev v EU.
- FairTHRIVE (Nemčija): podpora podjetjem pri pravičnem izvajanju Uredbe EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov.
Razprava je poudarila pomen povezovanja lokalnih rešitev, zakonodajnih okvirov in inovacij za učinkovito preoblikovanje ravnanja z odpadki v trajnostne in krožne sisteme.
Predstavitve projektov (zaenkrat) še niso objavili.
Če se želite pogovoriti z nami o vaši projektni ideji, nas lahko kadarkoli kontaktirate za bilateralna srečanja. Za rezervacijo termina in vse dodatne informacije smo vam na voljo po e-pošti: in po telefonu na 070 810 178.