Cilj projekta je bil zagotoviti učinkovito ohranjanje ogroženih habitatov in varstvo vrst. Ciljni habitati so:
1130 – izlivi rek, estuariji,
1140 – muljasti in peščeni poloji brez vegetacije višjih rastlin,
1310 – poplavljani muljasti poloji s sestoji slanuš enoletnic,
1320 – muljaste morske obale s prevladujočo travo iz rodu Spartina,
1410 – obmorska močvirja (Juncetalia maritimi),
1420 – sestoji slanuš trajnic na muljastih polsuhih tleh (Salicornia fruticosi).
Ciljne vrste so Knipowitschia cf. caucasica in solinarka Aphanius fasciatus (šest zgoraj naštetih habitatnih tipov in dve ribji vrsti so uvrščeni v dodatkih I in II direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst (Council Directive 92/43/EEC (Habitatna direktiva)). Poleg tega je v dodatku I direktive o ohranjanju prostoživečih ptic (Council Directive 74/409/EEC (Ptičja direktiva)) uvrščenih šest vrst ptic polojnik Himantopus himantopus, sabljarka Recurvirostra avosetta, navadna čigra Sterna hirundo, mala čigra Sterna albifrons, rjava cipa Anthus campestris in beločeli deževnik Charadrius alexandrinus, z najpomembnejšimi ali edinimi gnezditvenimi populacijami v Sloveniji.
Sečoveljske in strunjanske soline sta najpomembnejši območji pojavljanja črnoglavega galeba Larus melanocephalus v Sloveniji. Tudi ta vrsta je na dodatku I direktive o ohranjanju prostoživečih ptic.
Izvedene so bile akcije: priprava upravljavskega načrta, akcije za vzdrževanje in nadzor nad vodnim režimom in uravnavanje slanosti vode, obnova in redno vzdrževanje nasipov, preprečitev plenjenja gnezd na tleh gnezdečih solinskih ptic z izkopom robnih jarkov znotraj solin in ureditev nadomestnih gnezdišč za čigre (nasipi, splavi, otoki, sprememba nekaterih bazenov v območja za gnezdenje), osveščanje prebivalstva in promocija območja.
Rezultati projekta: 2000 m2 najdragocenejših habitatov je zavarovanih pred nekontroliranimi spremembami vodnega režima (vdor visokih vod, poplavljanje), 5.000 m2 naravovarstveno nezanimivih površin je bilo spremenjenih v gnezdišče najmanj šestih ogroženih ptičjih vrst, izkopanih je bilo 6.500 m obrobnih jarkov in več kot 100 ha bazenov, obkroženih z jarki (za
onemogočanje dostopa kopenskim plenilcem), razmere za ohranitev šestih habitatnih tipov in dveh ribjih vrst so se izboljšale. Okrepila se je zavest o naravovarstvenem pomenu območja in lokalna podpora za učinkovito varovanje habitatov in vrst, kar je pripomoglo k zaščiti območja pred agresivnim razvojem. Koncept promocije je temeljil na vzpostavitvi omrežja Natura 2000.
Prijavitelj: SOLINE Pridelava soli, d.o.o.
Partnerji: Zavod RS za varstvo narave, OE Piran; Ornitološko društvo Ixobrychus; Parco regionale del Delta del Po Emilia Romagna
Sredstva: Skupna vrednost projekta: 714.440 €; Delež EK: 357.220 € (50 %); Delež MOP: 232.193 € (32,5 %)
Sofinancer: Ministrstvo RS za okolje in prostor; Mobitel, d. d.
