V luči aktualnih ciljev EU po vzpostavitvi krožnega gospodarstva in čistih tehnologij, bomo v projektu LIFE for Acid Whey demonstrirali več inovativnih pristopov nadaljnje obdelave sirotke. Glavni poudarek bo na demonstraciji postopka separacije posameznih beljakovin iz sirotke (npr. laktoferina). V pilotnih poskusih bomo testirali tudi preostale možnosti koristne izrabe kisle sirotke, kot je proizvodnja mlekarskih starterskih kultur, pridobivanje vitaminov, separacija preostale laktoze, laktata in sirotkinih beljakovin ter pridobivanje energije. Mlekarska industrija, s konstantno rastjo proizvodnje kravjega mleka, je namreč pomemben vir industrijskih izpustov. Pri predelavi mleka v sir in skuto je izplen okrog 10 %, preostalih 90 % predstavlja sirotka. Pri tem se nadalje obdela le določen del, predvsem sladke sirotke iz proizvodnje sira. Kisla sirotka, ki ostaja po proizvodnji skute, se mnogokrat obravnava kot odpadek. Z naraščajočo proizvodnjo mleka in tradicionalnih proizvodov iz mleka se veča tudi konkurenca na trgu mlečnih proizvodov. Za večjo konkurenčnost mlekarn so zato nujna stalna vlaganja v posodobitev proizvodnje, s ciljem ponudbe novih proizvodov in optimizacije stroškov na področju čiščenja odpadnih voda in porabe energije. Odpadna sirotka ponuja na tem področju velik potencial, saj predstavlja pomemben vir zelo iskanih funkcionalnih beljakovin na trgu prehranskih dopolnil in druge zgoraj omenjene možnosti uporabe. Posamezni sirotkini proteini, zastopani v manjši meri, ne predstavljajo samo vira aminokislin, temveč so pomembni regulatorni dejavniki s široko biološko vlogo (npr. protimikrobna, protivnetna aktivnost) ali tako imenovane funkcionalne beljakovine. Iz sirotke jih lahko izoliramo z naprednimi separacijskimi postopki. V projektu bomo uporabili inovativno tehnologijo kratkih monolitnih kromatografskih kolon, ki omogočajo veliko hitrost separacije, odlično ločljivost in s tem doseganje visoke čistosti produkta, ter boljše ohranjanje aktivnosti molekul v primerjavi z ostalimi pristopi.
Prijavitelj: ARHEL projektiranje in inženiring d.o.o.
Partner: Inštitut za mlekarstvo in probiotike (IM-PRO), Univerza v Ljubljani
Sofinancerji: ARHEL, IM-PRO, Evropska komisija (LIFE)
Vrednost projekta: 4.439.001 €
Prispevek Evropske komisije: 2.622.435 €
